striptiz / Živa Ploj Peršuh, dirigentka ...

“Plemenitenje duha z glasbo in odlično izvajanje glasbene umetnosti nista enostavni opravili. Občutiti to kot potrebo pomeni za človeka vsakodnevno ukvarjanje z željo po boljšem rezultatu. Pri tem so pomembni vztrajnost, ki ne pozna omahljivosti, pogum, odrekanje, disciplina, in nenehno izpraševanje samega sebe. Vse to, da bi sočloveku o umetnosti in njeni globini, njenem sočutju, lahko povedali brez besed. To je tudi dar, ki ga bomo poklonili zanamcem - vero v lepo, v premišljeno in dodelano, vero v ure vztrajnosti, ki nas ženejo po napredku, v občutek potešenosti, ko se od poslednjega zvoka odluščimo, ko smo boljši, bogatejši za spoznanje, preudarnejši, bolj gotovi, pomirjeni in zadovoljni. Tišina je dirigentovo izhodišče. Ko dvigne roke, jo napne in zaostri, da bi iz nje v vrtincu vdihov, zvokov, dialogov, izdihov svojo izpovedno moč povzdignili glasbeniki in jo znova potopili v tišino, v oddih, v mir. Ko dirigent spusti roke, glasba ne izgine v nepovratno, temveč se vrne iz teme, z drugega konca dvorane. Dlan je instrument, aplavz je glasba.”