"Vse za ohranitev časopisa"

The Scott Trust se je oktobra po 72 letih iz neprofitnega sklada preoblikoval v podjetje. Kaj to pomeni za časnik The Guardian?

> Do te spremembe je prišlo zaradi spremenjene zakonodaje, ki je od nas terjala drugačno obliko organiziranosti, a se zato naše delovanje ne bo nič spremenilo.

Kako ste pravzaprav delovali doslej? The Scott Trust je bil neprofitni sklad, ki je imel v lasti več podjetij, med drugim tudi Guardian Media Group, ki izdaja vaš časopis in številne druge medije ...

> Tako je. V 30. letih, ko je bil The Guardian še veliko manjši in ga je finančno podpiral veliko donosnejši časopis Manchester Evening News, je umrl njegov urednik C. P Scott, ki je bil hkrati tudi lastnik obeh časopisov. Kmalu zatem je umrl tudi njegov sin. Drugi sin se je takrat odločil, da bo časopis Guardian tudi v primeru njegove smrti še naprej deloval v interesu družine. Tako je nastal sklad, ki se je leta 1947 nekoliko okrepil, od takrat je deloval na približno enak način. Ima deset upravljavcev, eden predstavlja družino Scott, potem so tu še predstavniki uprave in urednikov ter zunanji predstavniki. Pravilo je eno samo: sklad mora ostati trajni lastnik časopisa Guardian, kar pomeni, da ga mora obvarovati pred prevzemi. V zadnjih 30 ali 35 letih smo ljudje, ki smo vodili časopis, razvili veliko komercialno podjetje, ki ima v lasti tudi druge časopise, revije, televizije in ki se ukvarja tudi z drugimi dejavnostmi. Dobička, ki ga ustvarijo te družbe, si torej ne razdelijo upravljavci sklada ali delničarji, temveč se nameni investicijam v skupino in s tem vzdrževanju časopisa Guardian.

To je verjetno tudi glavna prednost takšnega tipa lastništva.

> Seveda. Res pa je, da ljudje zaradi tega včasih rečejo, da je Guardianu zelo lahko. To ne drži. Sklad ni nikakršen donator, temveč je upravljavec časopisov in snovalec drugih podjetij, s pomočjo katerih vzdržuje časopise na ravni, ko so ti sposobni komercialno preživeti. In to ni bilo vedno lahko. Tudi danes imamo zelo močno konkurenco. Si pa vedno prizadevamo, da bi bili vsaj malce drugačni, saj nima smisla, da bi bili vsi časopisi enaki in v lasti velikih medijskih hiš, milijarderjev ali obiskovalcev iz Rusije. Menim, da je dobro, da Guardianu uspeh ni vnaprej zagotovljen, temveč se mora truditi, da preživi na trgu. Sklad, ki prinaša izgubo, lahko prav tako ugasne kot podjetje, ki prinaša izgubo.

Zakaj je Scott Trust edini tovrstni sklad v Veliki Britaniji?

> Ker je njegov obstoj zgodovinsko pogojen. Za njegov obstoj je zaslužna družina Scott. Njeni člani bi bili lahko danes, če bi časopis preživel, milijonarji ali milijarderji. S tem, ko so se odpovedali svoji pravici do delitve dobička, so izrazili močno zaupanje do Guardiana in tudi močno željo po njegovi ohranitvi. Da bi dobili še en tak sklad, bi torej potrebovali družino, ki bi bila podobno velikodušna.

Kot kaže, lastniki velikih medijskih družb doslej niso bili pripravljeni na kaj takšnega.

> Na to ni enoznačnega odgovora. Da se odpoveš dobičku, moraš biti v prvi vrsti nagnjen k tovrstni radodarnosti. Poleg tega je takšno dejanje povezano z odpovedovanjem lastnim pravicam, zato ga ne moremo zahtevati od nikogar. Če bi se odpovedali udeležbi pri dobičku v projektu, ki ni veliko vreden, prav tako ne bi rešili težav. V ZDA sicer obstaja nekaj takšnih časopisov, eden izmed njih je Aniston Star, ki je v lasti mojega prijatelja, ki nima sorodnikov, ki bi jim zapustil časopis, in se je zato odločil, da ga bo po smrti prepustil Univerzi v Alabami. Nekaj primerov torej obstaja in bilo bi jih vredno posnemati. Predlog, da bi časopisi postali neprofitni s pomočjo donacij, pa se mi zdi problematičen.

Ker bi s tem postali odvisni od vplivnih oseb, podjetij?

> Seveda. Da bi New York Times, ki je slaven in vpliven časopis, lahko funkcioniral, bi menda potrebovali pet milijard dolarjev donacij. Nisem prepričan, da donatorji ne bi pričakovali, da s časopisom ne bodo imeli nobenega opravka. Res pa je, da so bile ZDA država bogatih industrijskih skladov in da rešitve zato iščejo v tej smeri. V nekaterih primerih bi do takšnih donacij lahko prišlo. V britanskem kontekstu in verjetno tudi v slovenskem pa to verjetno ne bi bilo mogoče.

Ali sedanja gospodarska situacija na The Guardian vpliva manj kot na druge časopise?

> Sam časopis The Guardian je trenutno v srečnejši situaciji. Guardian Media Group pa ima v lasti večje število časopisov in nekateri so tudi v nezavidljivem položaju. Sklad mora pač zagotoviti preživetje Guardiana in ne vseh naših časopisov, denimo tistih, ki že dlje časa poslujejo z izgubo. Te lahko doletijo varčevalni ukrepi, ki se že dogajajo, a nič še ni dokončno. Sicer pa je oglaševanje v Veliki Britaniji v primerjavi z lanskim letom upadlo za 20-30 odstotkov. Trenutna situacija je zelo neprijetna. Res pa je, da sem sam v letih, ko se lahko spomnim številnih recesij, in zdi se mi, da je ključno, da razmišljaš o tem, kaj boš storil, da boš močnejši, ko se bo recesija končala.

Časopisi se že leta soočajo s trendom upadanja branosti. Kako je trenutno z Guardianovo naklado?

> Naklada vseh časopisov v Veliki Britaniji rahlo ali močno upada. Tudi Guardianova naklada je rahlo upadla, a glede na kontekst nam gre razmeroma dobro. Oblika našega lastništva nam je omogočila, da smo v zadnjih letih veliko vlagali zlasti v našo spletno stran, ki ji gre odlično. V zadnjem mesecu jo je obiskalo 30 milijonov uporabnikov, kar je velika številka ne le v britanskem, ampak v globalnem pomenu. A z internetom je težava. Tudi tako množičen obisk ne zagotavlja dovolj prihodkov za preživetje projekta. Kdor bo našel rešitev tega problema, bo postal bogataš in heroj.

Primer Guardiana je vseeno daleč od trditve, da internet spodkopava tiskane medije.

> Ko smo pred leti kupili nekaj časopisov, je odgovorni urednik Guardiana dejal, da je bil to verjetno naš zadnji nakup, saj naj bi bili časopisi »v odhajanju«. Za nekatere to drži. Nekateri prav zdaj ukinjajo svoje tiskane izdaje in se selijo na internet. A glede na splošno znane težave z oglasnimi prihodki za spletne edicije časopisov je vprašanje, ali bodo tudi tam preživeli. Sicer pa ne gre za to, ali bo na koncu obstal en ali drugi medij, saj ljudje danes nosijo s seboj blackberryje in Applove mobilne telefone. Obstaja kup novih medijev, s katerimi se moramo resno ukvarjati. Kljub temu pa sam menim, da bodo časopisi obstajali še zelo zelo dolgo.