Knjige / Kieran Hebden & Steve Reid: NYC
2008, Domino
+ + + + +

Kadar glasbeniki album posnamejo v samo dveh dneh, to najbrž pomeni, da prihajajo iz impro miljeja ali pa da imajo skladbe že dodobra izoblikovane in jih v studiu le še zapišejo na nosilec zvoka. Pri Kieranu Hebdnu in Stevu Reidu ne gre ne za eno ne za drugo in hkrati za oboje. Britanski elektrončkar in new-yorški, sedaj v Švici živeči bobnar skladb nista imela izdelanih, pa vseeno ne moremo govoriti o navadnem impro besedičenju, saj je novih šest skladb nameščenih v jasno strukturirano formo. Ne presenetljivo. NYC je že njuna četrta skupna plošča v zadnjih štirih letih (ob tem je Hebden dvakrat gostoval še pri Steve Reid Ensemblu), kar seveda pomeni, da se odlično poznata. Pri prvih dveh naslovih je bila v ospredju resda še izrazita improvizacija, s ploščo Tongues iz leta 2007 pa sta že posegla v idiom pop forme, s katero sta jazzovsko estetiko približala sredinski publiki. Prav to je bila Reidova namera že na samem začetku tega sodelovanja. Pravi, da je intelektualni pristop v sodobni glasbi spet zamenjal goli občutek, in ker mu je ta kot bobnarju zelo blizu, se mu zdi prav, da mlajšim generacijam posreduje del svojih izkušenj. Te so resnično impozantne.