kritiki / Portreti Zorana Mušiča

Razstava v TR3 v Ljubljani

MLADINA, št. 7, 19. 2. 2009

Blaž Peršin, v. d. direktorja Muzeja in galerij mesta Ljubljane: “Zoran Mušič predstavlja simptomatičen problem nezmožnosti kreiranja svetovne blagovne znamke doma. Mušič je postal ime šele, ko je zapustil slovenski prostor. Je v razmerah, ko mednarodni umetnostni trg pri nas praktično ne obstaja, možno ustvariti mednarodno prepoznavne ustvarjalce, ne da bi se kulturna politika zavedala pomembnosti svoje vloge, da podpira trg in mu daje možnost obstoja? Umetniška kakovost pri nas obstaja. Problematični so vzvodi, ki bi ji zagotovili relevanten mednarodni okvir.”

Blaž Peršin, v. d. direktorja Muzeja in galerij mesta Ljubljane: “Zoran Mušič predstavlja simptomatičen problem nezmožnosti kreiranja svetovne blagovne znamke doma. Mušič je postal ime šele, ko je zapustil slovenski prostor. Je v razmerah, ko mednarodni umetnostni trg pri nas praktično ne obstaja, možno ustvariti mednarodno prepoznavne ustvarjalce, ne da bi se kulturna politika zavedala pomembnosti svoje vloge, da podpira trg in mu daje možnost obstoja? Umetniška kakovost pri nas obstaja. Problematični so vzvodi, ki bi ji zagotovili relevanten mednarodni okvir.”
© Borut Krajnc





ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.

Naroči

MLADINA, št. 7, 19. 2. 2009

Blaž Peršin, v. d. direktorja Muzeja in galerij mesta Ljubljane: “Zoran Mušič predstavlja simptomatičen problem nezmožnosti kreiranja svetovne blagovne znamke doma. Mušič je postal ime šele, ko je zapustil slovenski prostor. Je v razmerah, ko mednarodni umetnostni trg pri nas praktično ne obstaja, možno ustvariti mednarodno prepoznavne ustvarjalce, ne da bi se kulturna politika zavedala pomembnosti svoje vloge, da podpira trg in mu daje možnost obstoja? Umetniška kakovost pri nas obstaja. Problematični so vzvodi, ki bi ji zagotovili relevanten mednarodni okvir.”

Blaž Peršin, v. d. direktorja Muzeja in galerij mesta Ljubljane: “Zoran Mušič predstavlja simptomatičen problem nezmožnosti kreiranja svetovne blagovne znamke doma. Mušič je postal ime šele, ko je zapustil slovenski prostor. Je v razmerah, ko mednarodni umetnostni trg pri nas praktično ne obstaja, možno ustvariti mednarodno prepoznavne ustvarjalce, ne da bi se kulturna politika zavedala pomembnosti svoje vloge, da podpira trg in mu daje možnost obstoja? Umetniška kakovost pri nas obstaja. Problematični so vzvodi, ki bi ji zagotovili relevanten mednarodni okvir.”
© Borut Krajnc





Tanja Pak, oblikovalka: “Izginjajoče postave zemeljskih barv prikličejo misel na v Gorici videno pretresljivo sliko iz cikla Nismo poslednji. Svet in naša percepcija sveta, kot tudi nas samih, se nenehno spreminja. Mušič to ve in izpove v portretih, razstavljenih v TR3. Ni več gotovo, ali se kot izsanjane podobe izrisujejo ali izginjajo na platnih, ki v premišljeni postavitvi zaobjemajo prostor. Mojca in Igor Lah sta se več kot dostojno oddolžila spominu na velikega mojstra. Zakaj njegove stoletnice ni temeljito izkoristila tudi kulturna politika, da bi končno postavila slovenski strešici na priimek Music?”

Tanja Pak, oblikovalka: “Izginjajoče postave zemeljskih barv prikličejo misel na v Gorici videno pretresljivo sliko iz cikla Nismo poslednji. Svet in naša percepcija sveta, kot tudi nas samih, se nenehno spreminja. Mušič to ve in izpove v portretih, razstavljenih v TR3. Ni več gotovo, ali se kot izsanjane podobe izrisujejo ali izginjajo na platnih, ki v premišljeni postavitvi zaobjemajo prostor. Mojca in Igor Lah sta se več kot dostojno oddolžila spominu na velikega mojstra. Zakaj njegove stoletnice ni temeljito izkoristila tudi kulturna politika, da bi končno postavila slovenski strešici na priimek Music?”
© Borut Peterlin

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:

Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti