Darja Kocbek

 |  Mladina 8  |  Ekonomija

Posledica menedžerskega prevzema

Prezadolženi MIP v agoniji pogajanj z bankami o reprogramiranju dolgov

Prejšnji minister za kmetijstvo Iztok Jarc z MIP-ovim pršutom

Prejšnji minister za kmetijstvo Iztok Jarc z MIP-ovim pršutom
© Matej Leskovšek

Agonija, v kakršni se je od lanskega leta znašlo nekoč pomembno slovensko mesno-predelovalno podjetje Mip, najverjetneje čaka še več družb, ki so jih pogoltni menedžerji s prevzemi pahnili v dolgove. Tudi Mipov propad se je začel z enakimi pogajanji z bankami o reprogramiranju dolgov, kakršna zdaj potekajo z lastniki Pivovarne Laško, Istrabenza ali Merkurja.
Sredi lanskega leta je očetu in sinu, Vojtehu in Marku Volku, ki sta večinska lastnika Mipa, na primer uspelo prepričati pet bank v podpis pogodbe o reprogramiranju starih dolgov in najemu novega kredita v skupni višini 6,1 milijona evrov. V zameno sta zastavila stoodstotna deleža družb Vita Holding in Vita Commerce. Zastavila sta tudi blagovne znamke MIP, Pomurka, Kekec pašteta in Kraljica mortadela Gorica. Na novico, da je Mip pred stečajem in ima blokirane račune, ni bilo treba prav dolgo čakati. Ni nemogoče, da bodo omenjene blagovne znamke čez čas v tuji lasti. Banke hočejo, da so njihove terjatve poplačane, zato jih ne zanima, od kod dolžnik vzame denar, kaj za to proda in komu.
Družina Volk ni spravila v težave le primorskega mesno-predelovalnega podjetja z znanimi blagovnimi znamkami, ampak tudi Pomurko, ki je bila enako pomembna in znana mesno-predelovalna družba s prepoznavnimi blagovnimi znamkami v Pomurju. Pomurko je Mip prevzel sredi leta 2005.
Bankam in dobaviteljem Mip dolguje več kot 100 milijonov evrov, celotna skupina Mip pa je lani ustvarila 135 milijonov evrov nekonsolidiranih prihodkov. Da bi lahko poplačali dobavitelje in kupili meso, bi v Mipu potrebovali 15 milijonov evrov. Pršutarna je prazna, proizvodnja tako rekoč stoji. Mip je bil plačilno nesposoben in zrel za stečaj že sredi lanskega leta. Največje upnice Mipa so banke. Finance navajajo, da je med njimi največja NKBM z 29 milijoni evrov terjatev, Abanki Mip dolguje skoraj 18 milijonov evrov, pri NLB ima za 12 milijonov evrov dolga, pri SID 11 milijonov evrov, večje upnice pa so še Unicredit, Banka Koper, Hypo bank in Deželna banka Slovenije.
Vojteh Volk je 22. decembra 2003 postal direktor Mipa in že čez dva dni je podjetje Vita Commerce, v lasti njegovega sina Marka Volka, odkupilo 16,44 odstotka delnic Mipa. Kot so ugotovili v Dnevniku, je 8. januarja 2004 Vojteh Volk prek svojega podjetja Eurovit od družbe SFM, ki jo je zastopal predsednik nadzornega sveta Mipa Marijan Groff, odkupil 8,45 odstotka Mipa. Konec leta 2004 je imela družba Vita Commerce v lasti že petino Mipa, 19. oktobra 2005 je objavila namero za prevzem in v okviru ponudbe postala 28-odstotna lastnica družbe. Do 22. novembra 2006 je družina Volk svoj lastniški delež v Mipu z dokapitalizacijo, pri kateri sta lahko sodelovala le podjetje Vita Holding, ki sta ga soustanovila oče in sin Volk, ter italijanska družba Paolo Melingo, povečala na 37 odstotkov. Oba sta v lastniške deleže prelila za skoraj milijardo nekdanjih tolarjev terjatev do Mipa. Volkovo podjetje Vita Commerce je bilo namreč ves čas eden najpomembnejših Mipovih dobaviteljev, so ugotovili v Dnevniku. Pri prevzemu Mipa so Volkovima pomagale tudi družbe v posredni državni lasti (id Triglav Steber 1, v upravljanju Zavarovalnice Triglav). Zdaj pa je konec čisto blizu.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.