Kako si Stevanović razlaga nalogo predsednika državnega zbora

Predsednik DZ Zoran Stevanović meni, da predlog za njegovo razrešitev temelji na zgrešeni predpostavki, da ni opravil svojih dolžnosti. Izredni seji z zahtevanimi točkami za odreditev opozicijskih preiskovalnih komisij je sklical, DZ je o dnevnem redu glasoval, je poudaril. Odločitev večine v DZ, da tega zavrne, pa ni njegova odgovornost, meni.

"Predsednik državnega zbora ni preprečil sklica izrednih sej niti ni zavrnil uvrstitve predlaganih točk na dnevni red. Nasprotno, obe izredni seji je sklical v zakonitem roku, na dnevni red uvrstil vse točke, kot so jih zahtevali predlagatelji, ter omogočil, da je o jih odločal državni zbor," so v Stevanovićevem kabinetu zavrnili očitke, ki so jih v predlogu za njegovo razrešitev nanizali poslanci opozicijskih Svobode, SD in Levice.

Da Stevanović ni posegal v pravico predlagateljev in vsebino zahteve za sklica izrednih sej DZ, na katerem bi ta moral na zahtevo opozicije odrediti preiskovalni komisiji o Black Cube in sumih obvodnega financiranja strank, po navedbah kabineta predsednika DZ "nedvomno dokazuje" tudi to, da je Stevanović obe zahtevi "obravnaval brez odlašanja".

Predlog za razrešitev tako po njihovih navedbah ne izkazuje ravnanja predsednika DZ v nasprotju z ustavo in poslovnikom, pač pa temelji na "nestrinjanju z odločitvijo večine poslancev pri glasovanju o dnevnem redu". Za slednjo pa predsednik DZ ne more nositi pravne odgovornosti, so zapisali.

"Predsednik državnega zbora nima pristojnosti, da bi mimo odločitve poslank in poslancev določil drugačen dnevni red ali vplival na rezultat glasovanja. Njegova naloga je zagotoviti zakonit potek postopka in omogočiti odločanje državnega zbora. To je v obeh primerih tudi storil," so poudarili. Obenem pa so spomnili tudi na ustavno določilo, da poslanci pri opravljanju svoje funkcije niso vezani na kakršnakoli navodila. Predsednik DZ tako nima pristojnosti določati izida glasovanja ali prevzemati odgovornosti za odločitev večine poslancev, tako tudi odgovornosti za rezultat glasovanja ni mogoče pripisati predsedniku DZ, so še poudarili v Stevanovićevem kabinetu.

Tako ocenjujejo tudi, da predlog za njegovo razrešitev zmotno enači dve različni fazi parlamentarnega postopka. Prva je sklic izredne seje DZ, druga pa je odločanje o dnevnem redu, o katerem DZ odloča kot kolektivni organ.

Da so dejstva jasna, prav tako zakon in ustava, je Stevanović navedel tudi v odzivu, ki ga je na družbenem omrežju X delila stranka Resnica, ki jo vodi.

Zatrdil je, da zahteva le enaka pravila za vse, nikogar pa ne ščiti in ne zagovarja izjem. "Če gremo v preiskavo, pojdimo vsi. Brez skrivanja in z odprtimi kartami," je še pozval na X.

Podobno je sicer svojo odločitev in odločitev poslancev njegove stranke, da niso glasovali za potrditev dnevnega reda, Stevanović že pojasnjeval v minulih tednih. Tedaj je večkrat zatrdil, da z odreditvijo preiskovalne komisije o Black Cube nimajo težav, preiskovalna komisija o financiranju strank pa bi po njihovem mnenju morala zajemati vse stranke.

V Stevanovićevem kabinetu pa so zatrdili še, da bo kot predsednik DZ tudi v prihodnje svoje naloge opravljal skladno z ustavo, poslovnikom DZ ter načeli "zakonitega, nepristranskega in dostojanstvenega delovanja najvišjega predstavniškega organa Republike Slovenije".

Svoboda, SD in Levica v danes vloženem predlogu za razrešitev predsedniku DZ med drugim očitajo kršenje ustavnega reda, sodelovanje pri zlorabi parlamentarnih postopkov in opustitev varovanja ustavnih pravic opozicije. Manever opozicije sledi zavrnitvi dnevnega reda izrednih sej, s čimer DZ ni odredil opozicijskih parlamentarnih preiskav.