Intervju / Dr. Josip Rastko Močnik, sociolog

Dr. Josip Rastko Močnik je diplomiral leta 1968 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz sociologije in svetovne književnosti z literarno teorijo. V letih 1968-1970 je bil časnikar, v letih 1969-1970 je bil na podiplomskem študiju na École pratique des hautes études en sciences sociales v Parizu, v letih 1973-1975 pa na École des hautes études en sciences sociales. Leta 1983 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral iz sociologije. Od leta 1970 je zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je od leta 1997 redni profesor sociologije kulture. Raziskuje na področjih teorije ideologije, teorije diskurzov, teoretske sociologije, teoretske psihoanalize, semiotike, epistemologije humanističnih in družbenih ved. Napisal je več deset strokovnih del in prevedel več strokovnih besedil iz angleščine in francoščine. Z njim smo se pogovarjali o vzrokih in posledicah sedanje krize ter gospodarske, politične in kulturne ujetosti Slovenije v njej.

Mnogi avtorji še zmeraj vidijo vzroke za sedanjo gospodarsko krizo v »anomalijah« v finančnem sektorju. Vladajoče strukture bi rade le pokrpale sistem in uvedle večji nadzor nad kapitalom. Bo to dovolj?

> Michel Aglietta je v Divjanju finančnega kapitala že pred časom opozoril, da so »anomalije« sistemski pojav. Kapital je začel »bežati« v finance, ker že od sredine sedemdesetih let pada donosnost kapitala. Oboje je značilno za padajočo fazo sistemskega akumulacijskega cikla. Kapitalizem je doslej šel skoz štiri take cikle. Giovanni Arrighi jih je prikazal v Dolgem dvajsetem stoletju: v prvem ciklu je bilo gospodarsko središče v severni Italiji, vojaško-politično pa v Španiji, drugi cikel je holandski, tretji britanski in četrti ameriški. Ta se zdaj izteka. Preusmeritev kapitala v finančno sfero je na eni strani prispevala k »proizvodnji« fiktivnega kapitala, na drugi pa je povečala izkoriščanje delavstva. Do sredine sedemdesetih let so plače zaposlenih v Evropi, v ZDA in na Japonskem naraščale. Leta 1975 se začne delež plač v družbenem bruto proizvodu zmanjševati, povečuje pa se delež dobi-
čkov. A med Evropo in ZDA je razlika: v Evropi plače padajo, potrošnja stagnira, v ZDA pa plače stagnirajo, vendar potrošnja narašča. Iz česa? Iz posojil!