Energetika / \"Končno\" tudi v Sloveniji

Prva vetrna elektrarna pri nas naj ne bi stala na Volovji rebri, tam bo treba po zadnji odločitvi sodišča, kot kaže, ponoviti postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, pač pa na Griškem polju pri naselju Dolenja vas v občini Divača. Gre za naselje, ki je, če se po primorski avtocesti od Razdrtega spustite proti Senožečam, vidno na desni strani. Občina je investitorju, podjetju Alpe Adria Energija (AAE), že izdala gradbeno dovoljenje za eno od predvidenih približno 35 elektrarn. V ozadju naj bi stal avstrijski kapital.
Kot je povedal Anton Korošec iz podjetja AAE, so za samostojno gradbeno dovoljenje za prvo vetrnico zaprosili zato, ker jim lokalno, 20-kilovoltno omrežje, omogoča le vključitev ene elektrarne. »Za ves park vetrnic potrebujemo 110-kilovoltno omrežje, za katero bo potrebna ureditev vkopane kabelske trase do razdelilne transformatorske postaje Divača. Za to potrebujemo služnostne pogodbe od vseh lastnikov na trasi. Gre za zamudno delo, vseeno pa pričakujemo, da nam bo uspelo še letos,« pravi Korošec. Pričakuje, da bodo prvo vetrnico, ki jo bodo priključili na lokalno omrežje, lahko postavili v začetku druge polovice leta. Za zdaj sicer še ne izpolnjujejo pogojev za najetje posojila pri banki. »Pogoja sta dva. Država nam mora dati jamstvo za minimalno odjemno ceno za dobo 15 let. Šele na podlagi tega jamstva so banke pripravljene odobriti posojilo. Drugo merilo so ustrezne meritve vetra neodvisnega izvajalca. Najeli smo nemško meteorološko službo Deutsche Wetterdienst.« Pričakuje, da bodo jamstvo države dobili prihodnji mesec, ko naj bi tudi končali meritve vetra, tako da se bodo lahko začeli pogajati o najemu posojila. Ker so vetrnico že rezervirali, naj dobavni rok ne bi bil daljši od nekaj mesecev. Sama postavitev naj ne bi vzela več kot štirinajst dni. Prva vetrnica naj bi imela zaradi omejene zmogljivosti lokalnega omrežja kapaciteto 1,5 megavata, visoka naj bi bila približno 100 metrov.
Kapaciteta celotnega parka vetrnih elektrarn, za katere si po Koroščevih besedah že intenzivno prizadevajo pridobiti gradbeno dovoljenje, pa naj bi znašala od 75 do 80 megavatov (2,5 MW na vetrnico), kar je približno petina kapacitete krške jedrske elektrarne. Pri tem se je treba vnovič spomniti opozorila dr. Rafaela Mihaliča, češ da je podatek o inštalirani moči vetrnih in, recimo, jedrskih elektrarn neprimerljiv, saj je izkoristek vetrnih elektrarn približno petkrat manjši. Megavat inštalirane moči naj bi sicer investitorja stal milijon 600 tisoč evrov, to pomeni, da vrednost celotne investicije znaša približno 125 milijonov evrov, in to brez stroškov vkopa 110-kilovoltnega kabla. Ko bo projekt v celoti uresničen, naj bi zagotavljal delo približno 20 vzdrževalcem.
Kot poudarja Korošec, v okolici elektrarn ne bo nobenih omejitev gibanja. »Ovce se bodo lahko pasle tudi pod vetrnico,« pravi. To je eden glavnih razlogov, da je agrarna skupnost Dolenja vas, lastnica zemljišča, privolila v postavitev. Še pomembnejši razlog je seveda obljubljeni dohodek, saj naj bi ji na podlagi dogovora pripadal del zaslužka. Kot poudarja predsednik skupnosti Evgen Gerželj, so bili investitorji zelo korektni. »Zadevo so nam lepo predstavili. Dvakrat smo bili tudi na obisku v Avstriji, kjer smo si lahko pobliže ogledali vetrnice. Elektro Primorska je za Volovjo reber kar lepo naročila geodete, ki so začeli postavljati količke, ne da bi ljudje vedeli, za kaj gre. Jasno, da so se potem uprli.« Po njegovem mnenju vetrnice ne bodo povzročile hude degradacije okolja, saj ne bodo ovirale paše, poleg tega pa je pokrajina že tako prepredena z daljnovodi in avtocesto.
Za mnenje o smiselnosti projekta smo povprašali okoljevarstvenika Tomaža Ogrina. Trdi, da so vetrne elektrarne povsem nepotrebne in odveč, saj v slovenski energetski bilanci ne pomenijo nič, prav tako pa ne bodo pripomogle k zmanjšanju izpustov CO2. »Bodo pa povzročile motnje v elektroomrežju in škodo v prostoru. Gre za problem zasedbe prostora z industrijskimi objekti,« opozarja. Po njegovih besedah bo gospodarski učinek nikakršen. »Kapaciteto načrtovanih vetrnic smo tako rekoč pokrili že s tem, ko je JEK po zadnjem remontu svojo moč zvečala za 20 megavatov.« Za investitorje, dodaja, je projekt zanimiv samo zato, ker je odkup energije obvezen in ker je cena trikrat višja. Opozarja tudi na morebitne škodljive učinke na okoliško prebivalstvo. »Naselja so v tem primeru bistveno bližje (približno 600 metrov od prve vetrnice, op. a.) kot pri Volovji rebri. Ni mogoče dušiti infrazvoka, ki se širi tudi skozi gozdove in prihaja v stanovanja. Nazadnje se bodo vsi začeli pritoževati zaradi motenj spanca.«
Župan občine Divača Matija Potokar je povedal, da se z umestitvijo vetrnih elektrarn v kraški prostor strinja in da si bo prizadeval, da bo teh elektrarn na njihovem območju čim več. Ob vprašanju o morebitnih škodljivih učinkih pa se je precej razjezil: »Bil sem v Španiji in sem si ogledal te elektrarne. Kdor je proti, je zame bebec. To je popolnoma prijazno in nič škodljivo za okolje, gre za izkoriščanje naravnega vira. Nasprotovanje je izraz primitivnega, nezrelega in nedoraslega gledanja za današnji čas.«