Intervju / Varuhinja krožnikov
Catherine Geslain-Lanéelle, direktorica Evropske agencije za varnost hrane (EFSA)
Staš Zgonik
MLADINA, št. 9, 5. 3. 2009

© Borut Krajnc
Catherine Geslain-Lanéelle, francoska strokovnjakinja za hrano, od leta 2006 vodi organ, katerega glavna naloga je zagotavljati neodvisna znanstvena mnenja in nasvete Evropski komisiji, parlamentu in državam članicam EU ter jim s tem pomagati pri oblikovanju ustrezne zakonodaje in ukrepov, ki naj bi zagotavljali ustreznost hrane in krme. Delovno področje agencije je široko: zajema vse dejavnike, neposredne in posredne, ki lahko vplivajo na varnost hrane, od pesticidov in blaginje rejnih živali do načina pakiranja in prehranskih dodatkov. Pred kratkim so na primer ugotovili, da tavrin - pogosta snov v energijskih pijačah - tudi ob rednem uživanju ne pomeni nevarnosti za zdravje. EFSA je bila ustanovljena leta 2002, po številnih preplahih zaradi varnosti hrane, na primer bolezni norih krav.
Tudi lansko leto ni minilo brez preplahov zaradi hrane, npr. zaradi vsebnosti dioksina v italijanski mozzarelli in melamina v kitajskem mleku. Kaj ste se iz tega naučili?
Staš Zgonik
MLADINA, št. 9, 5. 3. 2009

© Borut Krajnc
Catherine Geslain-Lanéelle, francoska strokovnjakinja za hrano, od leta 2006 vodi organ, katerega glavna naloga je zagotavljati neodvisna znanstvena mnenja in nasvete Evropski komisiji, parlamentu in državam članicam EU ter jim s tem pomagati pri oblikovanju ustrezne zakonodaje in ukrepov, ki naj bi zagotavljali ustreznost hrane in krme. Delovno področje agencije je široko: zajema vse dejavnike, neposredne in posredne, ki lahko vplivajo na varnost hrane, od pesticidov in blaginje rejnih živali do načina pakiranja in prehranskih dodatkov. Pred kratkim so na primer ugotovili, da tavrin - pogosta snov v energijskih pijačah - tudi ob rednem uživanju ne pomeni nevarnosti za zdravje. EFSA je bila ustanovljena leta 2002, po številnih preplahih zaradi varnosti hrane, na primer bolezni norih krav.
Tudi lansko leto ni minilo brez preplahov zaradi hrane, npr. zaradi vsebnosti dioksina v italijanski mozzarelli in melamina v kitajskem mleku. Kaj ste se iz tega naučili?
Kako bi ovrednotili varnost evropskih potrošnikov v svetovnem merilu?
Med drugim se ukvarjate tudi s prehranskimi navadami Evropejcev. Kako zagotoviti, da bo povprečen obrok povprečnega Evropejca dovolj hranljiv in uravnotežen?
Pri kolikšnem deležu do zdaj preverjenih trditev se je izkazalo, da so neresnične?
Ko gre za presojanje varnosti gensko spremenjenih organizmov, EFSA navadno presodi v prid korporacij. Menite torej, da je strah pred gensko spremenjenimi organizmi nepotreben?
Ko ste pred dvema letoma in pol zasedli položaj, ste napovedali, da se boste posebej posvetili vprašanju konflikta interesov pri vaših znanstvenikih. Kako ste ukrepali?
Občutite politični pritisk na svoje delo?
EFSA je začela postopek sistematične reevalvacije ustreznosti prehranskih aditivov (t. i. E-jev). Kaj vas je spodbudilo k tej odločitvi?
Po vaših pričakovanjih, koliko aditivov bi utegnili še prepovedati na podlagi ugotovitev vaše organizacije?
Podobna revizija ustreznosti poteka pri pesticidih. Kakšni so izsledki?
Lani spomladi so iz številnih delov Evrope poročali o množičnih pomorih čebel, večinoma pa naj bi bili odgovorni prav pesticidi. Ali menite, da se kaj podobnega utegne ponoviti tudi letos, in kaj je storila EFSA, da bi to pomagala preprečiti?
Se problemi, ki jih obravnavate, spreminjajo? Nastajajo novi?