Intervju / Iščem identitete

S starši je odšel iz Rusije polnih kovčkov. Praznil in polnil jih je v Izraelu, Italiji, Ameriki, na Nizozemskem in v Avstriji.

> Mislim, da gre za odnos do življenja, za določene vrednote in za določen način življenja. V Evropi imamo svojo držo do politike, do demokracije, kako se obnašamo do drugih ljudi. Obstajajo razlike, a gre za neko skupno podstat, ki se veže na naše vrednote. Nikjer v Evropi ni smrtne kazni. Ne moreš trditi, da si Evropejec, če pristajaš, da ljudi lahko usmrtijo ali mučijo. Evropske so naše skupne vrednote, ki so srčika evropskega napredka in razvoja od 16. stoletja in renesanse. Skupna nam je zgodovina. Tudi v državah, ki niso bile vpletene v drugo svetovno vojno, obstaja travmatična izkušnja, ki se veže ali na družinske ali na osebne zgodbe ljudi. Sooblikovala je naš pogled na življenje in kako se soočamo s konflikti. Obstaja senzibilnost do grozodejstev, ki so se zgodila. To je zelo evropsko. V dobrem pomenu. Vem, da vsi ljudje v Evropi danes ne razumejo teh stvari, ne mislijo tako ali jim sploh ni mar. Slikam podobo, h kateri moramo stremeti.