Internet / Konec brezplačnega prenosa filmov?

Francoski filmski ustvarjalci se že nekaj let pritožujejo nad možnostjo brezplačnega prenosa filmov s spleta, saj so prepričani, da jih bo počasi, a zagotovo uničila, kot naj bi bila pred filmom uničila že glasbeno industrijo. Številke res kažejo, da je ta zadnjih pet let pretrpela zmanjšanje prodaje za polovico, celo tretjina zaposlenih v glasbeni produkciji naj bi bila v tem času izgubila zaposlitev. Kulturna ministrica Christine Albanel si z roko v roki z največjimi založniškimi hišami že skoraj dve leti prizadeva takšnemu piratstvu, »otroški bolezni medmrežja«, stopiti na prste. Besedilo zakonskega predloga za ureditev razmer je senat že potrdil, ta teden pa se je začela razprava o njem v parlamentu. Ministričin predlog zakona predvideva ustanovitev agencije HADOPI (urada za difuzijo/razširjanje avtorskih del in varstvo pravic na spletu), ki bi bdela nad internavti in vsebinami, ki jih ti prenašajo, ter ukrepala proti piratom. Uporabnik bi najprej dobil opozorilo po elektronski pošti, če se prenosom ne bi odpovedal, bi dobil še eno elektronsko sporočilo, s priporočeno pošto s povratnico pa tudi opozorilo na domači naslov. Če se ne bi zmenil niti za drugi poskus odvrnitve od nelegalnega početja, bi mu moral ponudnik spletnih vsebin na poziv omenjene agencije začasno onemogočiti dostop. Po nekaterih podatkih naj bi po vsej državi vsak dan brezplačno prenesli od 400.000 do 500.000 filmov, prav tolikšno pa naj bi bilo tudi vsakodnevno število obiskovalcev kinodvoran. Ministrica meni, da bi moral HADOPI vsak dan poslati okrog 10.000 elektronskih in 3000 pisnih sporočil, za katera bi na leto zapravil do tri milijone evrov, skoraj polovico svojega proračuna. Na dan naj bi, če bi večinska Sarkozyjeva UMP predlog v celoti uspešno spravila skozi parlamentarno proceduro, dostop do spleta preprečili približno tisoč uporabnikom.
Seveda je zakonski predlog podžgal burne razprave o celi kopici nejasnosti v zvezi z izvajanjem ukrepov; nekateri namesto prekinitve dostopa predlagajo denarno kazen, drugi se bojijo, da jim bo ponudnik odklopil tudi telefonijo in televizijo, eden trdnejših argumentov pa je, da agencija ne bi mogla sama odrediti odklopa, pač pa bi o njem, na njen predlog, moralo odločiti sodišče. Tisoč novih zadev na dan! Kako in o čem naj bi sploh odločalo sodišče, sicer ni povsem jasno, jasno je le, da predlogu najbolj nasprotujejo združenja uporabnikov. V anketi na spletni strani ZDNet.fr je 51 odstotkov od 1400 uporabnikov, ki so odgovarjali na vprašanje, ali bodo po prvem opozorilu nehali prenašati »ilegalne« vsebine, kliknilo okence, »ne, poiskal bom način, kako se izogniti nadzoru«. Poleg tega obtožujejo distributerje, da živijo v preteklosti, saj naj danes nihče ne bi bil več pripravljen čakati sedem mesecev od prihoda filma v kinodvorane, da bi si kupil originalni DVD. Eden izmed nasprotnikov zakona z najtehtnejšimi argumenti je Jean-Baptiste Soufron, odvetnik specialist za multimedijsko pravo in informacijske sisteme, ki je prepričan, da ustavni svet zakona ne bo potrdil, saj ga v praksi ne bi bilo mogoče izvajati. »To je tako, kot če bi Leclercu prepovedali prodajo zelenjave, da bi s tem pomagali malim trgovinam v soseskah,« je zapisal tudi na blogu časnika Libération. Med očitki navaja še, da o temeljnih svoboščinah državljanov ne bi več odločalo sodstvo, temveč javna uprava, in da je predvidena kazen odklopa od enega meseca do enega leta, glede na široko paleto storitev, ki jih internavti uporabljajo, tako rekoč digitalni zapor, ki ima lahko zanje pogubne posledice. Sprašuje se, kako namerava država v dobi iPoda in Wi-fija sploh izvajati nadzor, opozarja, da je Francija, kar zadeva digitalne tehnologije, že tako zaostala in da se s takšnimi predlogi uvršča med države tretjega sveta, ter ugotavlja, da poskuša državljanom, čeprav plačujejo posebne dajatve ob nakupu nosilcev slike in zvoka, preprečiti dostop do brezplačnih kulturnih vsebin. Albanelova je odločna, podpira jo večina v parlamentu, zdi pa se, da za nikogar v Evropi ni nepomembno, kako odločni bodo nasprotniki zakona.