8 dni na teden / Dr. Darja Zaviršek

Ta teden ste predstavili raziskavo o socialnem starševstvu in spremljajočo publikacijo. Kakšen je bil namen raziskave in katere so njene glavne ugotovitve?

> Želeli smo pokazati, zakaj se je na neki točki v evropski zgodovini biološko starševstvo postavilo pred socialno, socialno starševstvo pa so začeli demonizirati. Ljudje so tudi za nebiološke otroke vedno skrbeli kot starši. Predvsem je bilo to običajno v času političnih konfliktov, vojn, ekonomskih migracij ipd., ko so skrb za vojne sirote ali otroke migrantov prevzemale babice, druge sorodnice in sosedje.

Kje je torej glavni razlog za demonizacijo socialnega starševstva?

> Antropolog Goody vidi glavni razlog v tem, da se je cerkev, ki si je v zgodnjem srednjem veku želela pridobiti lastnino premožnih družin, začela zavzemati za majhne družine in prepovedala tako ločitev kot posvojitev otrok. Oboje namreč povečuje število dedičev: ljudje, ki se ločijo in se ponovno poročijo, imajo navadno več otrok. Moški potomci so bili po pravilu tisti, ki so dedovali družinsko premoženje, in družine so moškega otroka velikokrat dobile s posvojitvijo. Navkljub mnogim sirotam brez staršev po Evropi je posvojitve otrok cerkev do začetka 20. stoletja prepovedovala. Posledica tega je, da imamo še danes negativna poimenovanja socialnih sorodnikov. Npr. mačeha, očim, pastorka ...

Kako zagotoviti, da krvno sorodstvo danes ne bi bilo obravnavano kot večvredno?

> Paradoks je, da ima vse več ljudi v današnjih družinah izkušnjo socialnega starševstva, saj se ljudje ločujejo, ponovno združujejo, o socialnem sorodstvu pa se ne govori. V naši raziskavi se je pokazalo, da je ideologija krvi še zelo močna, pa čeprav je iracionalna. Prenehati bi morali z uporabo poimenovanja nekrvnih sorodnikov, ki ima negativno konotacijo, in deliti ljudi na »cele« brate in »polbrate«, na matere in mačehe, za katere vemo, da imajo značilnosti čarovnic.

Ali obstaja kakšna statistična razlika med dobrobitjo otrok v t. i. tradicionalnih in ostalih družinah?

> Jamstvo dobrega otroštva je zelo kompleksna stvar - povezana je recimo s človekovo socialno mrežo, ekonomskim stanjem, čustveno stabilnostjo -, družine pa so tako različne, da samo ideološko obremenjene raziskave lahko govorijo v prid eni ali drugi strani.

Največ prahu je v medijih dvignila vaša izjava na novinarski konferenci ob predstavitvi raziskave, češ da bi bilo treba spremeniti zakon in samskim ženskam omogočiti umetno oploditev ...

> Novinarka me je izrecno vprašala le po zakonu o umetni oploditvi in o ničemer drugem. Mediji so zlorabili raziskavo, saj ne govori o tem. Nekatere desne stranke so, ne da bi vladna stran odprla kakršnokoli razpravo o spremembi zakona, začeli iztrgano izjavo izrabljati za odpiranje nove fronte. Zdaj ni politični trenutek za spreminjanje tega zakona. Obstaja preveč drugih problemov, kot na primer kriza javnega zdravstva in sociale na sploh, naraščajoča revščina ljudi, tako da raziskovalci nismo imeli nikakršnega namena pozivati k spremembi zakona, prav tako pa to ni bila tema raziskave.