Nikolaj Pečenko

 |  Mladina 11  |  Družba

Slainte mhath! (Na zdravje po škotsko.)

Preveč česarkoli je slabo, le preveč dobrega viskija je komaj dovolj (Mark Twain)

Nikolaj Pečenko med svojimi viskiji

Nikolaj Pečenko med svojimi viskiji
© Borut Peterlin

Max Modic je v prejšnji Mladinini prilogi Živeti pisal o škotskih viskijih, opisal nekaj najbolj znanih enosladnikov z otoka Islay in svoj prispevek sklenil z mislijo, da se za prepričanega ljubitelja viskijev pot užitkov in tovarištva na Islayu ne konča, ampak pravzaprav šele dobro začne. Pa jo nadaljujmo.
Moje prvo resnejše seznanjanje s škotskimi viskiji se je začelo, tako kot verjetno pri večini, z enim od »klasičnih« single maltov, enosladnih viskijev. Zdi se mi, da je bil Laphro-aig. Ali morda Lagavulin? Eden od teh bolj znanih pač, sicer pa niti ni pomembno. Pomembno je, da mi je bil všeč, in ko sem kmalu zatem na Škotskem v izvirnem okolju poskusil še nekaj drugih viskijev ter si od znotraj ogledal destilarno v Obanu, je bila vez skovana. Najbolj znane enosladnike, ki jih dandanes dobimo tudi v bolje založenih domačih trgovinah, sem kmalu obvladal in treba je bilo narediti korak naprej.

Star, starejši, najstarejši

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Nikolaj Pečenko

 |  Mladina 11  |  Družba

Nikolaj Pečenko med svojimi viskiji

Nikolaj Pečenko med svojimi viskiji
© Borut Peterlin

Max Modic je v prejšnji Mladinini prilogi Živeti pisal o škotskih viskijih, opisal nekaj najbolj znanih enosladnikov z otoka Islay in svoj prispevek sklenil z mislijo, da se za prepričanega ljubitelja viskijev pot užitkov in tovarištva na Islayu ne konča, ampak pravzaprav šele dobro začne. Pa jo nadaljujmo.
Moje prvo resnejše seznanjanje s škotskimi viskiji se je začelo, tako kot verjetno pri večini, z enim od »klasičnih« single maltov, enosladnih viskijev. Zdi se mi, da je bil Laphro-aig. Ali morda Lagavulin? Eden od teh bolj znanih pač, sicer pa niti ni pomembno. Pomembno je, da mi je bil všeč, in ko sem kmalu zatem na Škotskem v izvirnem okolju poskusil še nekaj drugih viskijev ter si od znotraj ogledal destilarno v Obanu, je bila vez skovana. Najbolj znane enosladnike, ki jih dandanes dobimo tudi v bolje založenih domačih trgovinah, sem kmalu obvladal in treba je bilo narediti korak naprej.

Star, starejši, najstarejši

Highland Park

Iz soda v sod

Naravnost iz soda

Viski z vodo

Vrhunski mešanci

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.