striptiz / Žiga Koritnik, fotograf ...
... o svoji knjigi Un punto di luce, ki je izšla v angleščini in italijanščini ter v kateri so na ogled fotografije, ki jih je v zadnjih treh letih ob praznovanju pusta posnel v pokrajini Barbagia na Sardiniji
MLADINA, št. 13, 2. 4. 2009
© Borut Peterlin
“Na Sardinijo se v zadnjih letih vračam redno. Kakšno leto večkrat, vsako leto najmanj dvakrat. Vzrok je moje delo, karneval in jazz festivali, ki jih ni malo. Vzporedno si včasih privoščim še dopust na neštetih plažah. Kot imamo mi vodič po Alpah, imajo Sardinci vodič po plažah. Prvič sem se srečal s Sardinijo dolga leta nazaj, ko smo za RTV snemali dokumentarno serijo Tretje oko. Takrat sem se prvič srečal s puščavskimi sipinami v bližini Arbusa in z zgodovino otoka. Drugič, ko se je moja ‘sardinska vročica’ samo še poglobila, pred šestimi ali sedmimi leti. Takrat me je na svoj jazz festival povabil Enzo Favata. Prvič sem poslušal jazz ob šestih zjutraj na mestni plaži, ko so se galebi še prebujali. Spoznavati sem se začel z etno, predvsem glasbeno stranjo Sardinije. Kakšno leto kasneje sem zavil v Barbagio, na karneval v mestece Gavoi. Čudnost, ki se z vsakim obiskom samo poglablja, me še vedno prevzema. Rezultat je kreacija. Razstava mojih fotografij, knjiga in vračanje h gostoljubnim ljudem.”
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
© Borut Peterlin
“Na Sardinijo se v zadnjih letih vračam redno. Kakšno leto večkrat, vsako leto najmanj dvakrat. Vzrok je moje delo, karneval in jazz festivali, ki jih ni malo. Vzporedno si včasih privoščim še dopust na neštetih plažah. Kot imamo mi vodič po Alpah, imajo Sardinci vodič po plažah. Prvič sem se srečal s Sardinijo dolga leta nazaj, ko smo za RTV snemali dokumentarno serijo Tretje oko. Takrat sem se prvič srečal s puščavskimi sipinami v bližini Arbusa in z zgodovino otoka. Drugič, ko se je moja ‘sardinska vročica’ samo še poglobila, pred šestimi ali sedmimi leti. Takrat me je na svoj jazz festival povabil Enzo Favata. Prvič sem poslušal jazz ob šestih zjutraj na mestni plaži, ko so se galebi še prebujali. Spoznavati sem se začel z etno, predvsem glasbeno stranjo Sardinije. Kakšno leto kasneje sem zavil v Barbagio, na karneval v mestece Gavoi. Čudnost, ki se z vsakim obiskom samo poglablja, me še vedno prevzema. Rezultat je kreacija. Razstava mojih fotografij, knjiga in vračanje h gostoljubnim ljudem.”