Protikrizni ukrepi / Gradimo za lepši jutri
Kako in koliko lahko izvedba velikih infrastrukturnih projektov pripomore k hitrejšemu izhodu iz krize
Staš Zgonik
MLADINA, št. 13, 2. 4. 2009
Prometni minister Patrick Vlačič s srednješolci, ki so mu predstavili akcijo Javni promet je kul
© Borut Krajnc
Premier Borut Pahor je v intervjuju v prejšnji številki Mladine zatrdil, da se nobena država pri ukrepih za omilitev gospodarsko-finančne krize ne more izogniti povečanemu trošenju države. Njegova logika je preprosta: ker realni sektor investira manj, mora več investirati država. Vprašanje je seveda, koliko več, kot se je to dogajalo v času prejšnje vlade, ki je pospešeno gradila avtoceste, Dars zadolžila za nekaj nadaljnjih desetletij in umetno (pre)napihovala gospodarsko rast, je sploh še mogoče investirati.
Po Pahorjevi napovedi sodeč so se v vladi odločili, da bodo pospešeno izvajali dva velika infrastrukturna projekta - plinovod Južni tok in prenovo železniškega omrežja. Pri slednjem je napovedal tudi pogovore z nemško vlado o možnem sodelovanju. Pri obeh projektih, s katerima naj bi vlada povečala državno trošenje, gre pravzaprav za investiciji, ki bi ju verjetno tako ali tako izvajali, tudi če krize ne bi bilo, morda le z nekoliko manjšo zagnanostjo. Ali ju je sploh mogoče šteti med učinkovite protikrizne ukrepe, ni povsem jasno, predvsem zaradi časovne komponente.
Dodajanje plina
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Staš Zgonik
MLADINA, št. 13, 2. 4. 2009
Prometni minister Patrick Vlačič s srednješolci, ki so mu predstavili akcijo Javni promet je kul
© Borut Krajnc
Premier Borut Pahor je v intervjuju v prejšnji številki Mladine zatrdil, da se nobena država pri ukrepih za omilitev gospodarsko-finančne krize ne more izogniti povečanemu trošenju države. Njegova logika je preprosta: ker realni sektor investira manj, mora več investirati država. Vprašanje je seveda, koliko več, kot se je to dogajalo v času prejšnje vlade, ki je pospešeno gradila avtoceste, Dars zadolžila za nekaj nadaljnjih desetletij in umetno (pre)napihovala gospodarsko rast, je sploh še mogoče investirati.
Po Pahorjevi napovedi sodeč so se v vladi odločili, da bodo pospešeno izvajali dva velika infrastrukturna projekta - plinovod Južni tok in prenovo železniškega omrežja. Pri slednjem je napovedal tudi pogovore z nemško vlado o možnem sodelovanju. Pri obeh projektih, s katerima naj bi vlada povečala državno trošenje, gre pravzaprav za investiciji, ki bi ju verjetno tako ali tako izvajali, tudi če krize ne bi bilo, morda le z nekoliko manjšo zagnanostjo. Ali ju je sploh mogoče šteti med učinkovite protikrizne ukrepe, ni povsem jasno, predvsem zaradi časovne komponente.
Dodajanje plina
Železni repertoar
Trošenje takoj!
