kritiki / Razkrivanje skritega

Arne Hodalič, fotoreporter: “Zakaj mora zmeraj biti tako, da veličino del svojih sodobnikov vidimo šele potem, ko jih ni več? Še posebej, če so to naši prijatelji, kot je bil to Dušan Pirih Hup. Z njim si se srečal v mestu, poklepetal, rekel kakšno neumnost in šel naprej po svojih poteh. Šele včeraj, ko sem v Mestni galeriji gledal fantastično kvaliteto in popolno predanost njegovega dela, sem se zavedel, kaj smo s Hupom izgubili. In zdaj lahko samo premišljujem, če sem mu med tistimi neumnostmi kdaj tudi rekel: ‘Ej, Hup, fenomenalne stvari delaš!’ Upam, da sem ...”
© Borut Krajnc