Psihologija krize / »Izguba službe se v psihološkem doživljanju kaže kot oblika žalovanja«

Kakšne so psihološke posledice gospodarske krize, kako jih prepoznati in kje poiskati pomoč - na ta vprašanja odgovarjajo tri zdravnice Kliničnega oddelka za mentalno zdravje Psihiatrične klinike v Ljubljani. V kratkem bodo začele triletno raziskavo, s katero želijo oceniti stopnjo pojavljanja anksioznosti, depresivnosti in samomorilnega vedenja v slovenski populaciji v času gospodarske krize.

Evropska komisija je še januarja napovedovala, da bo letošnja negativna gospodarska rast v evroobmočju 1,9-odstotna, a je že zdaj dosegla tri odstotke, do konca leta pa bo skoraj zagotovo štiriodstotna. To pomeni, da bo letos v EU ostalo brez službe 18 milijonov ljudi, v letu 2010 pa se to število lahko poveča na 25 milijonov. Kako tako velika kriza vpliva na duševno zdravje populacije?

> Avguštin Avčin: Aktualna gospodarska kriza s svojimi številnimi posledicami pomembno vpliva tako na duševno kot tudi fizično zdravje zelo različnih profilov ljudi. Kot najpomembnejšo posledico krize, ki povzroča veliko psihološko stisko številnih slovenskih družin, bi izpostavila revščino. Revščina je namreč dokazano neposreden dejavnik tveganja za razvoj psiholoških in fizičnih težav, višja je tudi stopnja umrljivosti. Dokazano je, da ljudje, ki imajo zaradi finančne stiske dolgove, dvakrat do trikrat pogosteje zbolevajo zaradi depresije, pogosteje zlorabljajo alkohol in nedovoljene droge. Ob tem bi želela poudariti, da kratkoročne in dolgoročne posledice revščine čuti celotna družina. Lahko si predstavljamo stisko družine, v kateri je mož pravkar izgubil službo v propadajoči mesni industriji, kjer že od začetka leta ni dobil plače, mati, ki dela v tekstilni tovarni, pa se v strahu sprašuje, če bo ena od devetsto odpuščenih delavcev. Otroci čutijo stisko staršev, zaradi revščine imajo manjše možnosti izobraževanja, počutijo se stigmatizirani ... V času krize pa se ljudje poleg izgube finančne stabilnosti soočajo še s številnimi drugimi izgubami, ki pomembno vplivajo na duševno zdravje in med katere sodijo tudi izguba službe in sočasno izguba poklicne identitete, izguba socialne mreže, nezmožnosti izobraževanja in tako naprej.