Igroholik / \"Pa saj to je, kot če bi mi domov prikotalila sod vina!!!\"

Nedavno so v ljubljanskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru odprli razstavo Razočarala me je Lara Croft, ki je posvečena slikam iz računalniških iger. Pomembna je zato, ker je pri nas prvič, da se je to na vsakem koraku podcenjevano področje tudi uradno postavilo v kontekst visoke umetnosti. Eden od gonilnih motorjev razstave je bil Milan Kleč, markantna figura z ljubljanskih ulic, plodovit pisatelj in dobitnik nagrade Prešernovega sklada za književnost. Vštric z dogodkom je izšel tudi njegov zadnji roman King Kong, ki popisuje njegovo dolgoletno zasvojenost z igrami, o čemer je pisal tudi že prej, v romanu Zaključna špica. V kulturnih redakcijah raznih televizij slovi po tem, da mu sploh nima smisla več niti reči za intervju, ker ga za televizijo prav gotovo ne bo dal; za Mladino je privolil v sekundi. Pogovor z njim je bil potem brutalno iskrena, pa vendar neznansko osvežujoča izkušnja.

Na otvoritvi razstave so te predstavili kot nekoga, ki je z igrami ''zasvojen''. Ni to vseeno malo prehuda beseda?

> Ma kje pa - takrat, ko je bilo najhuje, je bilo grozno, to ni za povedat. Takrat nisem mogel spati, ker sem kar naprej razmišljal o tem. Ko se mi je v polsnu utrnila ideja, kako bi likvidiral tega ali onega bossa, nisem nikoli mogel počakati do jutra, ampak sem seveda takoj planil za mašino. Ker, moram poudariti, sem imel ves čas ta odnos, da me je žrla slaba vest, če sem vklopil goljufije - torej cheat-kode in te reči.