16. 4. 2009 | Mladina 15 | Družba
Boj za Arktiko
7000 kilometrov krajša plovba od Japonske do Evrope prek severnega tečaja naj bi že leta 2015 iz neobljudene Arktike naredila pravo morsko avtocesto. Kanada temu nasprotuje.
Meja Arktike ni mogoče povsem natančno opredeliti, zato nas učbeniki večinoma učijo, da gre za območje okrog severnega tečaja, znotraj in v neposredni bližini polarnega kroga. Definicij je več, med njimi denimo tista, da naj bi Arktiko opredeljevala meja rasti dreves oziroma izotermična krivulja 10 stopinj Celzija v juliju, pa tista najbolj splošna, da je Arktika le območje severno od vzporednika 66°33'' severne širine, torej znotraj arktičnega kroga, znanega po polarnih dnevih in nočeh. Z različnimi, politično in predvsem ekonomsko motiviranimi razlagami obsega Arktike se pojavlja tudi vprašanje, komu pripadajo prostranstva, bogata z rudninami, diamanti in fosilnimi gorivi. Ozemeljski apetiti posameznih držav se v zadnjih desetletjih stopnjujejo predvsem zaradi podnebnih sprememb, z njimi povezanega taljenja ledu in posledično vse večje plovnosti po skrajnih severnih morjih. Območje Arktike sicer še vedno predstavlja pretežno debela plast ledu zamrznjenega oceana, ki ga obdaja nekaj ozemelj in otočij, ki si jih bolj ali manj uspešno poskušajo lastiti Rusija, ZDA, Danska, Norveška in Kanada. Z lažjo dostopnostjo do teh območij se namreč odpirajo možnosti za izkoriščanje naravnih bogastev na ozemljih, ki so zaradi pravne praznine do nedavna veljala za nikogaršnja. Zaradi taljenja ledu, ki naj bi že v šestih letih omogočilo plovbo med Japonsko in Evropo po 7 tisoč kilometrov krajši severozahodni poti med Atlantikom in Tihim oceanom prek tečaja, ki se začenja v vodah, ki si jih Kanada lasti kot ozemeljske, japonska, kitajska in korejska, pa tudi nekatere evropske trgovske mornarice že naročajo ladje z ojačano školjko za plovbo med ledenimi ploščami. Okoljevarstvene organizacije držav, ki imajo v arktičnem pasu svoje strateške interese, že nekaj časa opozarjajo, da bodo nove morske poti postale prave avtoceste, po katerih naj bi se prevažalo vse več turistov, pa tudi po pet- do desetkrat več blaga kot doslej, največjo škodo pa naj bi imeli okolje in prebivalci, saj jim bodo tovorne, potniške in ribiške ladje iz oddaljenih dežel za vedno spremenile življenje.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.