Zadolženost občin / Čas za uvedbo kazenskega pregona

Revizija računskega sodišča o zadolževanju občin razkriva alarmantne podatke. Skupni dolg vseh občin se je v pičlih dveh letih povečal za več kot 60 odstotkov, namreč z 276 milijonov evrov konec leta 2006 na 453 milijonov evrov konec leta 2008. V nekaterih občinah dolg krepko presega ne le z zakonom dovoljeno mejo zadolževanja, pač pa tudi vrednost celotnega občinskega proračuna. Država je do zadolževanja občin čedalje popustljivejša, hkrati pa občine iščejo nove obvode, s katerimi bi že tako liberalno zakonodajo še dodatno izigrale.

Zakaj ste revidirali stanje zadolženosti le v desetih občinah? Zakaj ne v vseh?

> Vseh občin ni mogoče revidirati hkrati, ker jih je preprosto preveč. V Sloveniji je 210 občin, od tega jih ima 110 manj kot pet tisoč prebivalcev. Zakon ne razlikuje med velikimi, srednjimi in malimi občinami, pač pa vsem predpisuje enake obveznosti. Deset občin, ki smo jih vključili v revizijo, nismo izbrali naključno. Na podlagi evidenc o zadolženosti občin, ki smo jih pridobili z ministrstva za finance, smo ugotovili, da je najbolj kritičen severovzhodni del Slovenije. Tako smo v revizijo načrtno vključili občine Šmarje pri Jelšah, Radlje ob Dravi, Muto, Mursko Soboto, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Kuzmo, Štore, Gornji Grad in Gornje Petrovce. Ugotovili smo, da imajo kar tri od revidiranih občin blokiran račun, kar ni ravno značilnost poslovanja občin. Skupni dolg občin in javnega sektorja na ravni občin, torej javnih podjetij, zavodov in skladov, je konec lanskega leta znašal 453 milijonov evrov ali skoraj tri odstotke celotnega javnega dolga države. Še posebej občutno je ta dolg narasel v lanskem letu, ko se je na ravni vseh občin povečal za 109 milijonov ali za 32 odstotkov glede na leto poprej.