intervju / Dr. Mirjana Ule, socialna psihologinja

Težave na trgu dela, daljše bivanje pri starših, vse poznejša ekonomska osamosvojitev ter poznejše odločanje za družine in otroke - to so le nekateri utrinki iz življenja večine mladih pri nas. O tem, zakaj mladi odraščajo vse pozneje, zakaj jih politika v povprečju vse manj zanima in zakaj sami ne morejo spremeniti obstoječih razmer, ter tudi o tem, zakaj jim postajajo virtualni svetovi vse pomembnejši, smo se pogovarjali z dr. Mirjano Ule, redno profesorico, ki na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani predava socialno psihologijo, vodi pa tudi tamkajšnji Center za socialno psihologijo. Mladim je nedavno posvetila še eno knjigo, tokrat z naslovom Za vedno mladi? Socialna psihologija odraščanja.

Maturanti so prejšnji teden končali spomladanski del mature. Nekoč je veljalo, da tisti, ki konča srednjo šolo, postane odrasel. Danes pa postanemo odrasli, kot se počutimo odrasle. Ali vseeno obstaja kakšno izračunano povprečje, kdaj danes najpogosteje pride do tistega preobrata?

Izračunati takšno povprečje je zelo nehvaležna naloga. Res pa je, da je prišlo pri prestopanju iz mladosti v odraslost v zadnjih letih do velikega preobrata. Še pred kratkim je bila mladost najbolj turbulentni, najbolj krizni in kritični del življenja, v katerem se je dogajalo največ sprememb, potem pa se je življenje postopoma umirilo ter steklo po nekih pričakovanih tirnicah, kot so zaposlitev, poroka, otroci in hiša. Danes je matura bolj kot kadarkoli prej le še simboličen akt v življenju posameznika, po katerem se v resnici nič ne spremeni. Skoraj vsak mladostnik, ki je v teh letih srednješolec, ve, kaj bo počel naslednja tri ali štiri leta. Verjetno bo študiral na eni od fakultet ali strokovnih šol. Zato je danes prav to obdobje postalo najbolj stabilno obdobje v življenju posameznika.