Reforma proračuna / Zgled so Skandinavci
K ciljem usmerjen proračun naj bi Sloveniji prinesel večjo družbeno blaginjo
Urša Marn
MLADINA, št. 26, 2. 7. 2009
Helena Kamnar, državna sekretarka na ministrstvu za finance: »Čas prinese potrebe po novih programih, in če starih ne ukinjaš, se programi samo kopičijo, s čimer se povečuje pritisk na javne finance.«
© Borut Krajnc
Kaj imajo skupnega Danska, Finska, Švedska in Norveška, razen da so locirane na mrzlem severu Evrope? Do izbruha globalne krize so imele vse štiri države deset let občuten proračunski presežek, Slovenija pa je imela primanjkljaj skoraj vseh zadnjih trinajst let. Letos naj bi bil ta visok pet odstotkov BDP-ja, kar pomeni približno dve milijardi evrov minusa.
Odmislimo krizo in si zastavimo preprosto vprašanje: zakaj Skandinavcem uspeva, Slovencem pa ne? Pomemben razlog za visoko fiskalno disciplino severnjakov je programski oziroma k ciljem usmerjen proračun. V čem je trik? Gre za to, da je načrtovanje proračunskih izdatkov neposredno povezano s cilji, ki si jih država zastavi v različnih nacionalnih razvojnih programih, resolucijah in strategijah. Slovenija ima takšnih dokumentov kot listja in trave. Spomnimo se samo Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 do 2023, ki jo je sprejela vlada Janeza Janše. Po tej resoluciji so nam bila obljubljena »nebesa pod Triglavom«. V 17 letih naj bi dobili umetni otok s svetilnikom, digitalizirano sodstvo in zdravstvo, lunapark in boljšo železnico, novo narodno in univerzitetno knjižnico, še en klinični center, mrežo centrov za urgentno medicino, tehnološke parke ... Iz tistih časov izvira tudi znamenit Janšev plagiat: »Nikoli ne bomo največji. Nikoli ne bomo najmočnejši. Lahko pa smo najboljši.«
Zakaj drugačen proračun
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Urša Marn
MLADINA, št. 26, 2. 7. 2009
Helena Kamnar, državna sekretarka na ministrstvu za finance: »Čas prinese potrebe po novih programih, in če starih ne ukinjaš, se programi samo kopičijo, s čimer se povečuje pritisk na javne finance.«
© Borut Krajnc
Kaj imajo skupnega Danska, Finska, Švedska in Norveška, razen da so locirane na mrzlem severu Evrope? Do izbruha globalne krize so imele vse štiri države deset let občuten proračunski presežek, Slovenija pa je imela primanjkljaj skoraj vseh zadnjih trinajst let. Letos naj bi bil ta visok pet odstotkov BDP-ja, kar pomeni približno dve milijardi evrov minusa.
Odmislimo krizo in si zastavimo preprosto vprašanje: zakaj Skandinavcem uspeva, Slovencem pa ne? Pomemben razlog za visoko fiskalno disciplino severnjakov je programski oziroma k ciljem usmerjen proračun. V čem je trik? Gre za to, da je načrtovanje proračunskih izdatkov neposredno povezano s cilji, ki si jih država zastavi v različnih nacionalnih razvojnih programih, resolucijah in strategijah. Slovenija ima takšnih dokumentov kot listja in trave. Spomnimo se samo Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 do 2023, ki jo je sprejela vlada Janeza Janše. Po tej resoluciji so nam bila obljubljena »nebesa pod Triglavom«. V 17 letih naj bi dobili umetni otok s svetilnikom, digitalizirano sodstvo in zdravstvo, lunapark in boljšo železnico, novo narodno in univerzitetno knjižnico, še en klinični center, mrežo centrov za urgentno medicino, tehnološke parke ... Iz tistih časov izvira tudi znamenit Janšev plagiat: »Nikoli ne bomo največji. Nikoli ne bomo najmočnejši. Lahko pa smo najboljši.«
Zakaj drugačen proračun
Ozek manevrski prostor
