striptiz / Andrej Rozman - Roza, dramatik, igralec in pesnik
Vsestranski umetnik, ki je nedavno za svoje delo v zadnjih dveh letih dobil Župančičevo nagrado, najvišje priznanje ljubljanske občine za stvaritve v umetnosti in kulturi, o svojem ustvarjanju ...
MLADINA, št. 26, 2. 7. 2009
© Borut Peterlin
“Uganke ‘V kaj se pride, potem ko se gre skoz eno luknjo noter in ven skoz dve?’ si nisem izmislil sam, ampak sem jo slišal v hrvaščini in jo brez kančka slabe vesti prevedel in prodal kot svojo. Ne samo zato, ker se mi zdi normalno, da si s sosedi bratsko delimo dobrine, ampak tudi zato, ker je enako kot njena rešitev najbrž tudi sama uganka precej razširjena po svetu in upam, da se bo nekoč našel strokovnjak, ki bo za potrebe svoje kariere sledil njeni pojavnosti v različnih jezikih. To uganko uporabljam tudi v gledališki predstavi za odrasle in je brez dvoma ena najboljših možnih. Ker je zgrajena na navideznem absurdu, ni naključje, da je njena rešitev nekaj, do česar so ljudje prišli razmeroma pozno. Prav tako ne more biti naključje, da se v rešitev te uganke dolgo časa ni bilo dovoljeno spuščati ženskam. Ta rešitev namreč pomeni velik premik pri pogledu človeka na samega sebe in pri njegovem gibanju skozi prostor.”
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
© Borut Peterlin
“Uganke ‘V kaj se pride, potem ko se gre skoz eno luknjo noter in ven skoz dve?’ si nisem izmislil sam, ampak sem jo slišal v hrvaščini in jo brez kančka slabe vesti prevedel in prodal kot svojo. Ne samo zato, ker se mi zdi normalno, da si s sosedi bratsko delimo dobrine, ampak tudi zato, ker je enako kot njena rešitev najbrž tudi sama uganka precej razširjena po svetu in upam, da se bo nekoč našel strokovnjak, ki bo za potrebe svoje kariere sledil njeni pojavnosti v različnih jezikih. To uganko uporabljam tudi v gledališki predstavi za odrasle in je brez dvoma ena najboljših možnih. Ker je zgrajena na navideznem absurdu, ni naključje, da je njena rešitev nekaj, do česar so ljudje prišli razmeroma pozno. Prav tako ne more biti naključje, da se v rešitev te uganke dolgo časa ni bilo dovoljeno spuščati ženskam. Ta rešitev namreč pomeni velik premik pri pogledu človeka na samega sebe in pri njegovem gibanju skozi prostor.”