Manipulator / ”Znanstveni pristop” k homoseksualnosti

Nedavni teroristični napad na lokal Open in z njim povezane razprave so nam dali vedeti, da ima homofobni diskurz pri nas kar nekaj zagrizenih predstavnikov in da o homoseksualnosti nekaterim ljudem še vedno ni vse jasno.
Tako so nas bralci opozorili na diplomsko delo, ki ga je pod mentorstvom dr. Jane Bezenšek na mariborski filozofski fakulteti zagovarjala študentka Mojca K. V teoretskem delu besedila Stališča mladih do homoseksualnosti se skriva nekaj nenavadnih, predvsem pa zastarelih trditev o homoseksualnosti, za katere lahko s presenečenjem ugotovimo, da so na mariborski fakulteti prestale zagovor. Tako avtorica v poglavju »Zdravljenje homoseksualnosti« zapiše: »Mnogi ljudje ne vedo, da psihični izvor stanja homoseksualnosti ni nobena skrivnost in da jo je mogoče zdraviti.« In nadaljuje: »V tridesetih odstotkih primerov je zdravljenje popolno.« Seveda po mnenju avtorice homoseksualnost lahko tudi preprečimo. »Homoseksualne komplekse je mogoče preprečiti s tem, da vzgajamo fanta kot fanta in deklico kot deklico. Ne smemo zamenjevati in mešati reči. Popolna identičnost osebnostnih znakov, ki jo propagira določen skrajen feminizem, je absurdna. Duhovniki in vzgojitelji imajo zelo pomembno nalogo, saj prispevajo k psihološki rasti veliko več, kot se tega sami zavedajo ... Pacienti, ki živijo svojo vero na pozitiven način, imajo večje upanje na korenito spremembo svoje homoseksualnosti,« zapiše avtorica, pri tem pa na koncu poglavja kot vir omeni spletno stran kapis.org, blog, posvečen krščanskemu pogledu na problematiko istospolne usmerjenosti, ki pa na spletu ni več dostopen.
Kaj med strokovnimi viri počne krščanski blog, je seveda povsem drugo vprašanje. Avtorica pokomentira še referendum o umetni oploditvi in pravico samskih žensk do nje primerja z željo revnih, da bi imeli drag avto, ki si ga ne morejo privoščiti, življenjski slog homoseksualcev pa označi za smrtonosen.
Ker mentorice nismo mogli dobiti, smo za mnenje o akademskem znanstvenem besedilu povprašali psihiatra Slavka Ziherla; ta je, presenečen ob slišanem, povedal, da je takšno pisanje anahronistično in da psihiatrija že približno 35 let homoseksualnosti ne obravnava kot duševne motnje. »V primeru homoseksualnosti govorimo o pridobljeni usmerjenosti. Gre za drugačnost in ne za motnjo, takšno pojmovanje pa ponuja tudi manj motivov za nadaljnje raziskave, ki bi ugotavljale vzroke za takšno usmerjenost.«
Očitno na mariborski filozofski fakulteti menijo drugače.