Manipulator / Počasnost vladnih mlinov
Še vedno ni vladne uredbe, ki bi določala minimalne standarde prebivanja za tuje delavce migrante
Erik Valenčič
MLADINA, št. 34, 27. 8. 2009
Samski dom v Ljubljani
© Matej Leskovšek
Državni svetnik Anton Peršak je pred časom vladi poslal pobudo v zvezi z vprašanjem neprimerne nastanitve tujih delavcev in s tem posredno opozoril, da se reševanje tega vprašanja vleče že nekoliko predolgo. Potem ko so tudi pristojne inšpekcijske službe decembra 2008 pri opravljanju nadzora ugotovile, da delavci migranti pogosto živijo v razmerah, ki so »z vidika bivalnih in sanitarnih razmer nevzdržne«, je ministrstvo za delo na začetku leta napovedalo ustanovitev medresorske delovne skupine za »proučitev dejanskega stanja na področju nastanitve tujih delavcev na začasnem delu v Sloveniji z namenom priprave predloga normativne ureditve tega področja«. Minister Ivan Svetlik je 16. februarja imenoval medresorsko skupino, vanjo so bili vključeni predstavniki ministrstev za delo, za notranje zadeve in za zdravje, k sodelovanju pa so bili povabljeni tudi predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
V predlogu odgovora Peršaku vlada navaja, da se je medresorska skupina v okviru svojega mandata seznanila z dejanskimi razmerami, preučila, kako to vprašanje urejajo v drugih članicah EU, in zdaj »pripravlja osnutek predpisa, ki zajema tako minimalne kot higienske standarde. (...) Delovna skupina je ugotovila, da posamezniku - delavcu migrantu ne moremo oziroma ne smemo vsiljevati ali določiti minimalnih standardov prebivanja, če se sam odloči poiskati namestitev in je kvaliteta prebivanja posledica njegove osebne in svobodne odločitve. Lahko pa v tem okviru zavežemo delodajalce, ki imajo v lasti ali najemu nastanitvene objekte in v njih nastanijo delavce.«
Osnutek predpisa naj bi bil torej kmalu pripravljen za nadaljnjo obravnavo; da bo tako, upajo tudi pri ZSSS. Njihov zastopnik Goran Lukič pravi: »Ko je delovna skupina julija končala delo, naj bi predlog osnutka predpisa šel v proceduro medresorskega usklajevanja. Zato pričakujemo, da bo septembra sprejeta uredba o določitvi minimalnih bivalnih in higienskih standardov za tujce na delu pri nas.«
Morda bo res, a država navadno uredbo vseeno pripravlja že zelo dolgo. Tudi Lukič ugotavlja, da je v tem času »pristojnim institucijam uspelo to akutno področje izbrisati iz dnevnopolitične agende«. Ob tem dodaja: »Ironija je, da je bil že leta 1971 sprejet družbeni dogovor o minimalnih standardih za življenje in delovne pogoje gradbenih delavcev, ki je med drugim vseboval minimalne standarde, kar zadeva stanovanjske razmere za gradbene delavce.«
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Erik Valenčič
MLADINA, št. 34, 27. 8. 2009
Samski dom v Ljubljani
© Matej Leskovšek
Državni svetnik Anton Peršak je pred časom vladi poslal pobudo v zvezi z vprašanjem neprimerne nastanitve tujih delavcev in s tem posredno opozoril, da se reševanje tega vprašanja vleče že nekoliko predolgo. Potem ko so tudi pristojne inšpekcijske službe decembra 2008 pri opravljanju nadzora ugotovile, da delavci migranti pogosto živijo v razmerah, ki so »z vidika bivalnih in sanitarnih razmer nevzdržne«, je ministrstvo za delo na začetku leta napovedalo ustanovitev medresorske delovne skupine za »proučitev dejanskega stanja na področju nastanitve tujih delavcev na začasnem delu v Sloveniji z namenom priprave predloga normativne ureditve tega področja«. Minister Ivan Svetlik je 16. februarja imenoval medresorsko skupino, vanjo so bili vključeni predstavniki ministrstev za delo, za notranje zadeve in za zdravje, k sodelovanju pa so bili povabljeni tudi predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
V predlogu odgovora Peršaku vlada navaja, da se je medresorska skupina v okviru svojega mandata seznanila z dejanskimi razmerami, preučila, kako to vprašanje urejajo v drugih članicah EU, in zdaj »pripravlja osnutek predpisa, ki zajema tako minimalne kot higienske standarde. (...) Delovna skupina je ugotovila, da posamezniku - delavcu migrantu ne moremo oziroma ne smemo vsiljevati ali določiti minimalnih standardov prebivanja, če se sam odloči poiskati namestitev in je kvaliteta prebivanja posledica njegove osebne in svobodne odločitve. Lahko pa v tem okviru zavežemo delodajalce, ki imajo v lasti ali najemu nastanitvene objekte in v njih nastanijo delavce.«
Osnutek predpisa naj bi bil torej kmalu pripravljen za nadaljnjo obravnavo; da bo tako, upajo tudi pri ZSSS. Njihov zastopnik Goran Lukič pravi: »Ko je delovna skupina julija končala delo, naj bi predlog osnutka predpisa šel v proceduro medresorskega usklajevanja. Zato pričakujemo, da bo septembra sprejeta uredba o določitvi minimalnih bivalnih in higienskih standardov za tujce na delu pri nas.«
Morda bo res, a država navadno uredbo vseeno pripravlja že zelo dolgo. Tudi Lukič ugotavlja, da je v tem času »pristojnim institucijam uspelo to akutno področje izbrisati iz dnevnopolitične agende«. Ob tem dodaja: »Ironija je, da je bil že leta 1971 sprejet družbeni dogovor o minimalnih standardih za življenje in delovne pogoje gradbenih delavcev, ki je med drugim vseboval minimalne standarde, kar zadeva stanovanjske razmere za gradbene delavce.«