audio / Freak styler končno pri nas

“When it rains, it pours,” je pred petkovim nastopom pripomnil šef kultne brooklynške založbe Wordsound Skiz Fernando alias Spectre, potem ko je izvedel, da približno ob istem času na drugem koncu Ljubljane koncertira nekdanji wordsoundovec Prince Paul. Ob taki koncentraciji zanimivega koncertnega dogajanja po licu upravičeno spolzi solza radostnica, a ta je bila tokrat grenkega priokusa. Menda je najbolj gorečim odjemalcem besedičenja in beatov sicer uspelo ujeti tako Sensationala kot Princa Paula, vendar pa je nastop slednjega Kinu Šiška gotovo odščipnil kakšnega obiskovalca. In Sensational je še enkrat ostal spregledan.
Neprožna hiphopovska publika je tega samosvojega raperja opazila le v njegovih začetkih, ko se je pajdašil z Jungle Brothers, potem pa sta ga “freaky” lo-fi produkcija in pokončna drža oddaljila od mainstreamovskega dogajanja. A to ga ni ustavilo. V drugi polovici devetdesetih je s ploščo Loaded With Power po mnenju nekaterih kritikov postavil enega najbolj drznih hip hop dosežkov tistega časa, radovednost do zvočnega raziskovanja, ki je v sodobni rap glasbi prej izjema kot pravilo, pa ga pri ustvarjanju vodi še danes. Nič manj prepričljivo ne deluje na odru, kjer iz klišejev v presežek izvije tako laid-back pozo kot skoraj freestylersko besedičenje o drogah, ženskah in predvsem o svojem neprekosljivem stilu. Početje, ki bi najbrž osmešilo slehernega raperja, je Sensationalu pisano na kožo. Ne vprašuješ se o njegovi domišljavosti, ampak preprosto verjameš, da je on tisti “naj”, one of a kind. Glasbene podlage (polovico starega Sensationalovega materiala in polovico s prihajajoče skupne plošče) mu je tokrat spuščal Spectre, ki je pred tem v solističnem setu s scratchanjem nadgradil svojo različico illbienta. Elektronske, hiphoperske in dubovske prvine je v svoj na downtempo ritem in apokaliptično melodiko oprt set narezal tudi Mentol Nomad, ki je s projekcijo japonskega borilnega filma in ninja opravo v koncept všečno povezal izročila svoje nove domovine. Iz rapa nas je s presenetljivo trdim technom izvil Stefan Betke alias Pole, nas povaljal v dubovskih odvodih in vrhunec izvijačil iz materiala z izvrstne plošče Steingarten. Manj prepričljiv je bil tokrat Octex z novim, na basih postavljenim setom, ki pa je morda tudi vsled ne najboljšega ozvočenja deloval precej neosredotočeno.
Kljub petim zelo zanimivim glasbenim kreativcem je event opozoril na morebitno slabost Kina Šiške. Vsled manjšega obiska je bila velika dvorana namreč videti prazna, zato je izostalo prepotrebno vzdušje, ki je eden ključnih dejavnikov za uspešen koncert. Upati gre, da je bil to osamljen primer ter da prizorišče ne bo postalo shajališče zgolj rockovske publike, sicer se kaj lahko primeri, da bomo spet prikrajšani za izjemno aktualne, na Slovenskem po krivici spregledane vsebine.