Reforma zdravstva / E-zdravstvo

Slovensko zdravstvo bo vstopilo v 21. stoletje, saj naj bi papirnate zdravstvene kartone prihodnje leto končno nadomestili z elektronskimi. Medicinskim sestram zdravstvenih kartonov tako ne bo več treba fizično prenašati od receptorke do zdravnika, kar je v dobi informatizacije absurdno početje. Vsi izvajalci zdravstvenih storitev bodo povezani v mrežo, tako da bodo prek računalnika dostopali do vseh podatkov o zavarovancu, od tega, katere bolezni je prebolel, do tega, katera zdravila so mu predpisana. Elektronski zdravstveni karton bo sčasoma postal baza znanja, saj bo zdravnika opozoril, da ne bo predpisal zdravila, na katero je bolnik alergičen ali zaradi katerega bi zaradi interakcije med različnimi zdravili lahko prišlo do kontraindikacij. Zavarovancem bo vstop v bazo omogočala nova zdravstvena kartica, s katero bo vsak dobil šifro. Z informatizacijo namerava ministrstvo vsaj deloma razbremeniti zdravstvene delavce, ki so danes preobremenjeni z administracijo in jim zaradi tega zmanjkuje časa za obravnavo bolnikov. Poleg tega nameravajo po besedah Ivana Eržena, državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje, že februarja vzpostaviti nacionalno čakalno listo, ki bo vodena elektronsko in do katere bodo zavarovanci lahko vstopali prek iste šifre kot do elektronskega zdravstvenega kartona. Vsak bo na čakalno listo vpisan enkrat, z dostopom prek šifre pa bo lahko sproti preverjal, kako se po listi premika. Dostop do liste bo imel tudi varuh pacientovih pravic, zato da bo lahko preverjal, ali je do preskoka čakalne vrste prišlo, ker je šlo za nujen primer ali ker je zdravnik bolniku omogočil neupravičeno prednost. »V tem trenutku ne vemo, kakšne so dejanske čakalne dobe. Po mojem so prenapihnjene. Ko so v bolnišnici Valdoltra preverjali, kdo dejansko čaka na ortopedsko operacijo, so ugotovili, da jih morajo polovico črtati s čakalne liste, ker so bili že operirani, ker so umrli ali ker so si premislili. Problem je, da so bolniki danes za isti poseg prijavljeni v več bolnišnicah hkrati, čakalne liste pa se ne ažurirajo sproti. Pa še nečesa se je treba zavedati: čakalne vrste so pogosto posledica programa, ki ga zavarovalnica ne financira. V zdravstvenih zavodih imajo sicer možnost delati več in hitreje, ker pa to dodatno delo ni plačano, ga ne morajo opraviti,« pravi Eržen.