Slavko Gaber

Ta teden ste tudi uradno zagnali Časovno banko Slovenije. Za kakšen projekt gre?

> Namen projekta je povezovati ljudi z menjavo dela. Sama menjava pa poteka kot menjava časa. Ko imaš čas oziroma voljo in si pripravljen/a opraviti uro dela, se ti ta ura kakršnegakoli dela zabeleži v časovni banki. To uro lahko kdaj pozneje tudi sam uporabiš, če potrebuješ pomoč oziroma želiš, da kdo zate opravi neko delo. Tako si ljudje izmenjujejo usluge oziroma različne vrste dela, hkrati pa imajo možnost narediti kaj koristnega. Naše delo pa je skozi povpraševanje tudi priznano. Sočasno se med uporabniki časovne banke stkejo tudi vezi, saj so enote časovnih bank po svetu v resnici združbe ljudi v nekih delih mesta ali držav. Časovna banka torej omogoča menjavo, družbeno kohezijo, priložnost, da počnemo tisto, kar nam leži, hkrati pa v zameno pridobivamo usluge/delo drugih.

Časovna banka je za zdaj omejena na Ljubljano. Koliko podružnic načrtujete?

> Ideja časovne banke je v jedru lokalno zasnovana. Podružnic bo toliko, kolikor bo iniciativ po Sloveniji. Za zdaj je najbližje ustanovitvi iniciativa iz Šentjurja. Potrebna je ekipa, ki se s tem ukvarja, in ljudje, ki so se pripravljeni povezovati na ta način in menjavati. Mi mislimo, da se bo v Sloveniji razvilo do deset časovnih bank.

Kje po svetu so to idejo že preizkusili in kakšni so bili rezultati?

> Prvi so bili v ZDA, kjer je Edgar Cahn utemeljil to idejo v 80. letih prejšnjega stoletja. Veliko enot je v Angliji, kar nekaj jih je v Skandinaviji, skratka v več kot 40 državah po svetu jih poznajo, tudi v Rusiji. Skupnosti so velike od 100 do 1500 ljudi. Pri nas, kjer smo na samem začetku, se je v prvem tednu prijavilo 100 ljudi.

Je časovna banka odgovor na krizo ali njena posledica?

> Nič od obojega, bo pa v krizi prišla prav. Časovna banka je rezultat razmisleka na seminarjih pri sociologiji vzgoje na pedagoški fakulteti, kjer je spodbudo za razmislek dala knjiga Jeremyja Rifkina Konec dela.

Koliko časa ste potrebovali za realizacijo projekta?

> Potrebovali smo štiri mesece, saj smo pripravili programsko opremo in uredili vse pravne akte in poskrbeli za začetno logistiko. Zdaj je vse tukaj in kjerkoli v Sloveniji lahko v enem mesecu ustanovijo svojo lokalno banko. Programske opreme ne bomo držali zase, ampak bo brezplačno na voljo vsem zainteresiranim skupnostim.

Kaj mora torej lokalna skupnost storiti, da ustanovi takšno banko?

> Ustanoviti mora društvo, saj je za delovanje Časovne banke potrebna pravna oseba, vse ostalo pa je na voljo. Začeti je treba povezovati ljudi; za kaj takega so primerne šole, domovi upokojencev, študentski klubi ...

Katere storitve se največkrat znajdejo v časovni banki?

> Razpon iskanih in ponujenih storitev je širok, odvisno tudi od tega, kje banka je. Pogoste so oblike pomoči, kot je pomoč pri nakupih, prevozi, ko se kdo pridruži v avtu nekomu, ki se že vozi na določeni relaciji. Povprašuje se tudi po pravnem svetovanju in elementarnem druženju: ljudje gredo tako skupaj na koncert, na prireditev. Skratka: ta institut daje obilo priložnosti.