8 dni na teden / ”Morda se vidimo kdaj drugič”

Čeprav se je Karl Erjavec ob odstopu z mesta okoljskega ministra pritoževal, da koalicija »ni delovala kot družina«, in čeprav so Desusovi poslanci napovedovali, da bo vrh stranke v prihodnjih dneh odločil, kako naprej, je sage o Erjavcu zdaj vendarle konec. Da se zaradi užaljenega predsednika stranka ne namerava odpovedati koalicijskemu statusu, so po njegovem odstopu v en glas zatrjevali Desusovi poslanci. Ali kot je dejal nesojeni Erjavčev naslednik Matjaž Zanoškar: koalicijski sporazum še vedno drži, stranka ga bo spoštovala, bodo pa Desusovi poslanci kdaj pa kdaj »glasovali po svoji vesti«. Očitno se zavedajo, da bi odločna podpora predsedniku, ki si je ne zasluži, po nepotrebnem spravila v neprijeten položaj vso stranko.
Čeprav Desusovi poslanci še vedno zatrjujejo, da je Erjavec žrtev politične likvidacije s strani preostalih koalicijskih strank, pa obenem želijo ostati v koalicijski družini. Ob tem se velja vprašati, kdo se prvi ni obnašal kot član te družine. Šele dobro leto dni je minilo, odkar je za zaplet v koalicijskih pogajanjih poskrbel prav Desus, pravilneje rečeno, njegov predsednik Karl Erjavec. V tistem povolilnem času se namreč Erjavec niti približno ni toliko ukvarjal z vprašanjem, koliko ministrskih položajev bo dobila stranka, kot s tem, katero ministrstvo bo vodil on. Da o vsebini koalicijskega sporazuma niti ne govorimo. Edino, kar ga je takrat zanimalo in s čimer je celo pogojeval vstop stranke v koalicijo, je bil njegov položaj v vladi. Najprej je vstop pogojeval s položajem obrambnega ministra, a so posredovali njegovi lastni poslanci. Potem je trmasto toliko časa vztrajal, da zasede enega od treh državotvornih resorjev, da so se ministrski resorji razdelili med stranke in mu je preostalo le še mesto okoljskega ministra. Poleg tega je bilo Erjavcu povsem vseeno, katera ministrstva bo stranka sploh dobila, čeprav je izmed vseh prav Desus do te mere programsko specifičen, da bi zanj določeni resorji morali biti vitalnega pomena, drugih pa bi se moral skorajda otepati. Med slednje zagotovo sodi obrambni, verjetno pa tudi resor za notranje zadeve ... V postopku iskanja ministrstva zase je bil Erjavec pripravljen žrtvovati celo odločitev, kdo bo zasedel ministrska mesta, ki so pripadla Desusu, in celo eno ministrsko mesto iz Desusove kvote. Točneje, položaj ministra za delo, družino in socialne zadeve, ki ga zdaj zaseda Ivan Svetlik.
Kakor je nespretno vstopil v družino, jo je tudi zapustil. Najprej je grozil z vsem mogočim, znova tudi z izstopom Desusa iz koalicije, potem pa si je premislil in odstopil. Karl je hecen, morda že kar preveč.