Manipulator / Proti evropeizaciji ameriške panike
Slovenija Evropo svari pred nepremišljenimi ukrepi
Peter Petrovčič
MLADINA, št. 4, 28. 1. 2010
Slovenija se je presenetljivo odločno vključila v dokaj previdno razpravo o zmanjševanju svobode v prid varnosti. Na temo uvajanja novih varovalk na letališčih, t. i. »body scannerjev«, je ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal pisala predsedujočemu španskemu notranjemu ministru Alfredu Perezu Rubalcabu, državni sekretar Goran Klemenčič pa je stališče Slovenije predstavil na neformalnem zasedanju sveta ministrov za pravosodje in notranje zadeve v Toledu.
In kaj meni Slovenija glede področja notranje varnostne politike EU? Predlaga, naj EU ne ustvarja panike, kar so po zadnjem neuspelem terorističnem napadu na potniško letalo znova storile ZDA. Predlaga, naj ne sprejema hitrih ukrepov, ki niso dovolj domišljeni.
EU se je ob podobnih nepremišljenih reakcijah na teroristične grožnje v preteklosti že opekla in v korist varnosti po nepotrebnem posegla v svobodo posameznika. Zato zdaj Slovenija meni, da mora EU sprejeti enotno stališče do vprašanja »body scannerjev«, vendar pa naj to stori šele na osnovi temeljitega premisleka o ravnovesju med varnostjo, zasebnostjo, zagotavljanjem človekovih pravic in dostojanstva ter prostim pretokom oseb. »Še posebej moramo biti previdni pri uvajanju novih tehnologij, kjer je treba preučiti dolgoročne učinke različnih ukrepov in predvsem njihovo možnost poseganja v občutljive sfere, kot so pravica do zasebnosti, človekovo dostojanstvo in zdravje ljudi,« še opozarja Slovenija. V nasprotnem primeru lahko taki ukrepi »ogrozijo vrednote, zapisane v primarnem pravu EU in Listini o temeljnih pravicah, ki je z Lizbonsko pogodbo postala pomemben del evropskega pravnega reda.« Sprejeta odločitev bo namreč imela za posledico spremembo direktiv, ki urejajo varnostne postopke in zdaj ne omenjajo novega varnostnega orodja.
Skupno stališče evropske komisije oz. držav članic pa je nujno, saj bi prepuščanje odločitev, ki tako ostro posegajo v svobodo posameznika in človekove pravice, v vsaki državi posebej pomenilo uvedbo spornih varnostnih ukrepov za vse državljane EU. Če se namreč posamezna država odloči, da na svojih letališčih »body scanerjev« ne bo imela, nekatere druge države pa bi jih uvedle, to pomeni, da letalski potniki prve države doma sicer ne bodo šli skozi varnostni pregled, na končni ali vmesni destinaciji pa se mu ne bodo mogli izogniti.
Videli bomo, kako uspešna bo Slovenija s svojimi pozivi in kako dolgo bo vztrajala pri njih. Vprašanje »body scannerjev« pa verjetno znova odpira razpravo o kratenju drugih človekovih pravic v EU.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Peter Petrovčič
MLADINA, št. 4, 28. 1. 2010
Slovenija se je presenetljivo odločno vključila v dokaj previdno razpravo o zmanjševanju svobode v prid varnosti. Na temo uvajanja novih varovalk na letališčih, t. i. »body scannerjev«, je ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal pisala predsedujočemu španskemu notranjemu ministru Alfredu Perezu Rubalcabu, državni sekretar Goran Klemenčič pa je stališče Slovenije predstavil na neformalnem zasedanju sveta ministrov za pravosodje in notranje zadeve v Toledu.
In kaj meni Slovenija glede področja notranje varnostne politike EU? Predlaga, naj EU ne ustvarja panike, kar so po zadnjem neuspelem terorističnem napadu na potniško letalo znova storile ZDA. Predlaga, naj ne sprejema hitrih ukrepov, ki niso dovolj domišljeni.
EU se je ob podobnih nepremišljenih reakcijah na teroristične grožnje v preteklosti že opekla in v korist varnosti po nepotrebnem posegla v svobodo posameznika. Zato zdaj Slovenija meni, da mora EU sprejeti enotno stališče do vprašanja »body scannerjev«, vendar pa naj to stori šele na osnovi temeljitega premisleka o ravnovesju med varnostjo, zasebnostjo, zagotavljanjem človekovih pravic in dostojanstva ter prostim pretokom oseb. »Še posebej moramo biti previdni pri uvajanju novih tehnologij, kjer je treba preučiti dolgoročne učinke različnih ukrepov in predvsem njihovo možnost poseganja v občutljive sfere, kot so pravica do zasebnosti, človekovo dostojanstvo in zdravje ljudi,« še opozarja Slovenija. V nasprotnem primeru lahko taki ukrepi »ogrozijo vrednote, zapisane v primarnem pravu EU in Listini o temeljnih pravicah, ki je z Lizbonsko pogodbo postala pomemben del evropskega pravnega reda.« Sprejeta odločitev bo namreč imela za posledico spremembo direktiv, ki urejajo varnostne postopke in zdaj ne omenjajo novega varnostnega orodja.
Skupno stališče evropske komisije oz. držav članic pa je nujno, saj bi prepuščanje odločitev, ki tako ostro posegajo v svobodo posameznika in človekove pravice, v vsaki državi posebej pomenilo uvedbo spornih varnostnih ukrepov za vse državljane EU. Če se namreč posamezna država odloči, da na svojih letališčih »body scanerjev« ne bo imela, nekatere druge države pa bi jih uvedle, to pomeni, da letalski potniki prve države doma sicer ne bodo šli skozi varnostni pregled, na končni ali vmesni destinaciji pa se mu ne bodo mogli izogniti.
Videli bomo, kako uspešna bo Slovenija s svojimi pozivi in kako dolgo bo vztrajala pri njih. Vprašanje »body scannerjev« pa verjetno znova odpira razpravo o kratenju drugih človekovih pravic v EU.