Film / Zresni se

A Serious Man, 2009 Ethan & Joel Coen

Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 5, 4. 2. 2010

za +

/media/www/slike.old/mladina/kinozresni_se.jpg

 

Amarcord.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 5, 4. 2. 2010

za +

/media/www/slike.old/mladina/kinozresni_se.jpg

 

Amarcord.

Če vsaj malce poznate judovski teater, potem vas ne bo presenetil uvodni shtick, ki se odvrti v 19. stoletju (na Poljskem), preden sam film ne odskoči v prelomno leto 1967 - čas velike družbene premene, tektonskega prevrednotenja vseh vrednot, prešpikanih s štikli benda Jefferson Airplane, ki je tik pred bar mitzvahom obnorel Dannyja (Aaron Wolff), sina Larryja Gopnika (Michael Stuhlbarg), profesorja iz Minneapolisa, minornega stebra primestne judovske skupnosti, nad katerega se zgrnejo vse katastrofe. Ne le da se Danny vdaja travi in filmom, ne le da si hoče njegova hči kirurško popraviti nos in ne le da na grbo dobi depresivnega brata, ampak njegova žena (Sari Lennick) zbeži z bolj »resnim« Judom. »Zakaj prav jaz,« se sprašuje smrtno resni Larry, ki izgleda tako, kot da je bil nekaj časa odsoten, in ki ima občutek, da mu je vse to zakuhal Bog. Ali pa demon... ee, dybbuk. V resnici sta mu vse to zakuhala brata Coen, ki ga potem pošljeta med rumenozobe rabine, antisemitske sosede, defetistične odvetnike, konspirološke dentiste, korejske študente in vraževerne, mitomanske Jude, ki jim Bog pošilja le vprašanja, ne pa tudi odgovorov, ki jih svoboda - ali pa možnost izbire - straši in ki se bojijo talilnega lonca, tako kot se Larry, mali fantazist, ki misli, da ni kriv (»Pa saj nisem ničesar storil«), boji, da bi ga imeli za mrtvega. S pomočjo Boga si skuša pojasniti razpad stare morale in starega sveta, toda prihoda »nove svobode«, ki v to hermetično zaprto skupnost vdira prek štiklov benda Jefferson Airplane, televizije in nudistične sosede, si z Bogom ne more pojasniti, tako da mu ostane le Heisenbergovo načelo nedoločenosti. Judovska skupnost je odbita, folklorna, subkulturna, hiperetnična, neasimilirana, nesekularizirana, imigrantsko samozaščitniška in samozadostna, talmudsko fatalistična in antiurbana, polna predsodkov, toda hej - tako se brata Coen spominjata ulice, na kateri sta zrasla. Ne, to definitivno ni ista ulica, na kateri so zrasli Bernard Malamud, Saul Bellow in Woody Allen. Zresni se, Amarcord bratov Coen, je črna komedija, toda tako nostalgična, da so ji barve le v napoto.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Kultura

»Priseljenci nosimo v sebi sram, ker ne pripadamo družbi«

KOMENTAR DNEVA

»Nasilje ne sme postati politično orožje v rokah političnih strank«

Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever za umiritev razmer

»Fental te bom z lastnimi rokami«

Če razkrivaš skrajno desnico, prejmeš grožnje