Nova mapa / Našli so ji službo

Ali gre za šalo - so se vprašali mnogi, ko je iz vlade prišlo sporočilo, da so začasno za zagovornico načela enakosti imenovali bivšo poslanko SNS Barbaro Žgajner Tavš. Tavševa je v preteklem mandatu podpirala politiko, ki je svojo popularnost gradila z nestrpnimi izjavami na podlagi zanikanja pravic manjšin. Zakaj so jo ministri, med njimi tudi predsedniki koalicijskih strank, spustili skozi kadrovsko komisijo, in to celo brez glasu proti?
Uradno zato, ker je Tavševa izpolnjevala vse pogoje. Za zagovornico načela enakosti zakon zahteva vsaj tri leta delovnih izkušenj na področju uresničevanja načela enakega obravnavanja ali človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Tavševa pa je bila v prejšnjem mandatu med drugim članica parlamentarnega odbora za delo, družino, socialno politiko in invalide, dejavna je bila pri uresničevanju pravic invalidov in varovanju pravic otrok in »ves čas svojega javnega delovanja se je intenzivno vključevala v razprave in aktivnosti na temo človekovih pravic«, kot so sporočili iz urada za enake možnosti.
Uradno je Tavševo vladi predlagala Tanja Salecl, vršilka dolžnosti direktorice urada. A očitno to ni bila njena neodvisna odločitev. Kot smo izvedeli, je bila Tavševa v igri za druga delovna mesta že veliko prej, saj ji je oktobra 2009 poteklo poslansko nadomestilo in je iskala službo. Da je na razpolago, je postalo znano, ker se je zanimala tudi za službo direktorice urada za enake možnosti. Urad je namreč zaradi političnih igric SDS in kršenja zakonodaje nedavno ostal brez direktorice in zagovornika enakosti.
Odločitev Saleclove, ki jo je sponzorirala še koalicija, je sporna tudi zato, ker je Tavševa leta 2006 hudo zlorabila institut poslanskega vprašanja, celo na račun mladoletnih otrok. Z očitnim namenom očrnitve varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka je v parlamentu vprašala, ali držijo trditve, da ima varuh človekovih pravic »resnično prepoved stika z lastnimi otroki zaradi svojega neprimernega vedenja in odnosa do družine«.
Trditev v vprašanju je bila izmišljena. Zato smo Tavševo vprašali, ali se je za izrečeno tokrat pripravljena Hanžku javno opravičiti. Tavševa v odgovoru vztraja, da se je njeno vprašanje »v osnovi« dotikalo funkcionarja, ali je šlo za morebitno zlorabo poslanskega vprašanja, pa bi moral odločiti predsednik parlamenta: »Če pa sem kogarkoli z vprašanjem osebno in neupravičeno prizadela, je najmanj, kar lahko naredim, to, da izrečem opravičilo.«
V mandatu prejšnje vlade je bil urad za enake možnosti žrtev strankarske kuhinje. Zaradi tega so mnogi že predlagali, da bi mu bilo treba avtoriteto povečati z večjo neodvisnostjo od aktualne politike. Zadnji, sicer začasni spodrsljaj koalicije dokazuje, da je to nujno potrebno.