Marcel Štefančič, jr.

25. 2. 2010  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Film

Legija

Legion, 2010 Scott Stewart

Prihaja!

Ko pride do konca sveta, se ljudem zmeša, kaj šele filmom o koncu sveta. Iskreno rečeno: ko pride do konca sveta, se začne filmom blesti. Vsak sicer ponuja svojo verzijo konca sveta, kot da bo konec sveta le orjaški nakupovalni center, le apokaliptična afirmacija »možnosti izbire« (izberite si svoj konec sveta!), toda vsi verjamejo, da je rešitev v Bibliji - da torej Biblija ni opis tega, kar se je že zgodilo, ampak tega, kar se šele bo zgodilo. Legija ponuja Michaela (Paul Bettany), dobro oboroženega, supermanskega angela, ki se z vsem pompom in truščem - v policijskem avtu! - priklati iz neke sorte Nebes, da bi neke sorte človeštvo rešil pred neke sorte Armagedonom, toda da bi rešil človeštvo in mu zagotovil prihodnost, neke sorte posmrtno življenje, mora najprej pred hordami elastičnih satanističnih zombijev rešiti punco z imenom Charlie (Adrianne Palicki), nosečo puščavsko natakarico, ki je na tem, da otroka rodi natanko 25. decembra. Klicali ga bodo Jezus. No, Jezus Junior. Ali pa Jezus 2.0. Vidite, punca nima »možnosti izbire«. A po drugi strani, nobena ženska nima »možnosti izbire«: kaj če je fetus, ki ga hoče splaviti, naslednji Jezus Kristus? Imam boljše vprašanje: kaj če so se zlagali, da se je Jezus rodil 25. decembra - tako kot so nam lagali, da se je Tito rodil 25. maja?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.