Priloga: Bivanje / »NI razloga, da bi hiše morale biti grde.«

V dvoje gre lažje. Tudi v arhitekturi, saj najuspešnejše slovenske biroje praviloma sestavljajo dvojice. Bevk-Perović, Sadar-Vuga, Dekleva-Gregorič, Tomac-Lah, Oman-Videčnik. Takšna uspešna dvojica sta tudi izredni profesor na Fakulteti za arhitekturo Miloš Florijančič in njegov nekdanji študent Matej Blenkuš. Njuno arhitekturo zaznamuje trajnost, kar je prijetna sprememba v poplavi modnih, a minljivih arhitekturnih rešitev. Prav tako posebna sta po organizaciji dela v biroju. Dela se največ do petih popoldne in skoraj nikoli ob koncu tedna. Tako sebi in sodelavcem omogočata čas za zasebno življenje, to pa je dodana vrednost, ki je mnogi drugi, bolj razvpiti biroji ne zagotavljajo. Med pomembnejšimi deli projektne skupine A.Biro so Mestna knjižnica Grosuplje, parkirno-poslovni objekt Šentpeter, večnamenski objekt Šmartinska, stanovanjsko-poslovni objekt Dunajski vogal, prenova Jakopičeve galerije, lesena bovška hiša in nadstrešnice mestnega potniškega prometa v Ljubljani. Novembra lani sta v sodelovanju s skupino krajinskih arhitektov zmagala na natečaju za nordijski center Planica, v kratkem pa se bo po njunih načrtih končala gradnja Dunajskega mozaika, enega redkih večstanovanjskih objektov v Sloveniji, ki si upravičeno zaslužijo pridevnik prestižen. Najrazkošnejša stanovanja v tem objektu imajo kar tri metre in pol visoke strope in do sto kvadratnih metrov velike terase z letnimi kuhinjami, posebnost objekta pa je tudi ulična fasada, saj je narejena tako, da pri odprtih oknih preprečuje vstop hrupa z Dunajske ceste v stanovanja.