Priloga: Bivanje / Odstotek za umetnost
Se bo Slovenija pridružila tistim evropskim državam, ki določajo delež javnih investicij za umetnost?
Zgovoren primer, kako je bilo v petdesetih letih v Sloveniji, je stavba Glavne zadružne zveze (postavljena v letih 1953-56 arhitektov Emila Medveščka in Otona Jugovca). Stavba je dobila neverjetno veliko umetnin za en odstotek. (bronasta vrata na dvorišču, delo kiparja Stojana Batiča)
Že v tridesetih letih prejšnjega stoletja so shemo deleža za umetnost začele uvajati Švedska, Norveška in Združene države Amerike. Toda za razmah so poskrbele šele razmere po drugi svetovni vojni, ko so shemo uvedli v Nemčiji, Italiji, Franciji, Finski, Nizozemski in Kanadi. Glavni namen je bil spodbuditi in promovirati sodelovanje med umetnostjo in arhitekturo ter sinergijo med gospodarstvom in umetnostjo. Shema je zagotovila, da se je ob postavitvi oziroma gradnji vsake nove stavbe ali oblikovanju javnega prostora zakonsko namenil neki delež celotnih sredstev investicije za umetniška dela, da bi se zagotovilo sodelovanje umetnosti in arhitekture ter gospodarstva v prid širši javnosti.
V drugi polovici 20. stoletja smo v Sloveniji že poznali tak delež. Sedaj se začenja na novo. Ta mesec bo končan drugi del raziskovalne naloge Umetniška dela v investicijskih projektih v Republiki Sloveniji in državah EU, v katerega bo vključen tudi predlog zakonske določitve deleža za umetnost. Jeseni 2008 so na ministrstvu za kulturo prejeli izsledke prvega dela raziskovalne naloge, ki govori o zamisli, da naj bi se delež investicij za arhitekturne projekte namenil umetniškim delom, ki bi bila del te arhitekture. Pregled delovanja sheme v ključnih evropskih državah je v nalogi pripravil mag. Andrej Srakar.
Tuji zgledi