Manipulator / Tudi ustava je lahko diskriminatorna

Evropsko sodišče za človekove pravice zaobšlo poljsko ustavo, ki dovoljuje samo tradicionalno družino

Peter Petrovčič
MLADINA, št. 11, 18. 3. 2010

Po letu 2003 je Evropsko sodišče za človekove pravice pred dnevi ponovno odločilo, da morajo države članice Sveta Evrope istospolni partnerski zvezi zagotavljati enake pravice, kot jih po nacionalnem pravu zagotavljajo tradicionalni zunajzakonski skupnosti heteroseksualnega para. Tako so evropski sodniki soglasno odločili v zadevi Kozak proti Poljski.
Pritožnik Piotr Kozak je s svojim partnerjem živel v občinskem stanovanju vse do partnerjeve smrti. Takrat je vložil prošnjo za podaljšanje najemne pogodbe, ki je bila prej na partnerjevo ime, a je bil zavrnjen. Po mnenju lokalnih oblasti je ta pravica pridržana za tradicionalno zakonsko ali zunajzakonsko skupnost. Kozak je potem pravico iskal na poljskih sodiščih, a ta so le potrjevala mnenje lokalne oblasti in ga upravičevala z 18. členom poljske ustave, ki določa, da je zakon skupnost moškega in ženske.
Evropsko sodišče je to odločitev poljskih lokalnih oblasti in sodišč označilo za kršitev evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v 14. členu (prepoved diskriminacije) v povezavi z 8. členom (pravica do spoštovanja zasebnosti in družinskega življenja). Pri tem evropsko sodišče Poljski in s tem drugim 47 državam članicam Sveta Evrope ne oporeka pravice do varovanja tradicionalne oblike družine. Sporoča pa, da morajo pri tem pač »nujno upoštevati družbeni razvoj in tudi z njim povezane spremembe v družbeni zaznavi, vedno upoštevajoč preprosto dejstvo, da v sodobni družbi ni le enega načina ali le ene izbire preživljanja in uživanja zasebnega in družinskega življenja«. Tako je o odločitvi v Pravni praksi zapisal Zoran Skubic z ministrstva za pravosodje.
Povedano drugače, evropsko sodišče državam pogodbenicam sporoča, da so istospolne življenjske skupnosti dejstvo, evropska konvencija pa jih varuje ne glede na to, ali jih države pogodbenice v notranjem pravu priznavajo ali ne. Evropski sodniki so se preprosto odločili, da bodo pri razsojanju glede tako pomembnega vprašanja, tako temeljne človekove pravice, zaobšli poljsko ustavo. Ali kot je zapisal Skubic: »Ko gre za najintimnejše vidike človekovega življenja, pred ESČP niso (več) varni niti ustavni postulati, še zlasti pa ne tisti, za katere bo menilo, da niso v koraku s sodobno koncepcijo človekovih pravic.«
V tem pogledu je evropsko sodišče storilo to, kar je pred desetletji za varstvo in razvoj človekovih pravic počelo ameriško vrhovno sodišče. Poudarilo je, da je konvencijo treba razumeti kot živ dokument, ki ga je treba razlagati v skladu z dejanskimi razmerami v družbi. Konvencija torej varuje vse oblike človekovih pravic ne glede na to, ali so bile ob sprejetju konvencije že razvite ali ne, in ne glede na to, ali so v konvenciji taksativno naštete ali ne.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Peter Petrovčič
MLADINA, št. 11, 18. 3. 2010

Po letu 2003 je Evropsko sodišče za človekove pravice pred dnevi ponovno odločilo, da morajo države članice Sveta Evrope istospolni partnerski zvezi zagotavljati enake pravice, kot jih po nacionalnem pravu zagotavljajo tradicionalni zunajzakonski skupnosti heteroseksualnega para. Tako so evropski sodniki soglasno odločili v zadevi Kozak proti Poljski.
Pritožnik Piotr Kozak je s svojim partnerjem živel v občinskem stanovanju vse do partnerjeve smrti. Takrat je vložil prošnjo za podaljšanje najemne pogodbe, ki je bila prej na partnerjevo ime, a je bil zavrnjen. Po mnenju lokalnih oblasti je ta pravica pridržana za tradicionalno zakonsko ali zunajzakonsko skupnost. Kozak je potem pravico iskal na poljskih sodiščih, a ta so le potrjevala mnenje lokalne oblasti in ga upravičevala z 18. členom poljske ustave, ki določa, da je zakon skupnost moškega in ženske.
Evropsko sodišče je to odločitev poljskih lokalnih oblasti in sodišč označilo za kršitev evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v 14. členu (prepoved diskriminacije) v povezavi z 8. členom (pravica do spoštovanja zasebnosti in družinskega življenja). Pri tem evropsko sodišče Poljski in s tem drugim 47 državam članicam Sveta Evrope ne oporeka pravice do varovanja tradicionalne oblike družine. Sporoča pa, da morajo pri tem pač »nujno upoštevati družbeni razvoj in tudi z njim povezane spremembe v družbeni zaznavi, vedno upoštevajoč preprosto dejstvo, da v sodobni družbi ni le enega načina ali le ene izbire preživljanja in uživanja zasebnega in družinskega življenja«. Tako je o odločitvi v Pravni praksi zapisal Zoran Skubic z ministrstva za pravosodje.
Povedano drugače, evropsko sodišče državam pogodbenicam sporoča, da so istospolne življenjske skupnosti dejstvo, evropska konvencija pa jih varuje ne glede na to, ali jih države pogodbenice v notranjem pravu priznavajo ali ne. Evropski sodniki so se preprosto odločili, da bodo pri razsojanju glede tako pomembnega vprašanja, tako temeljne človekove pravice, zaobšli poljsko ustavo. Ali kot je zapisal Skubic: »Ko gre za najintimnejše vidike človekovega življenja, pred ESČP niso (več) varni niti ustavni postulati, še zlasti pa ne tisti, za katere bo menilo, da niso v koraku s sodobno koncepcijo človekovih pravic.«
V tem pogledu je evropsko sodišče storilo to, kar je pred desetletji za varstvo in razvoj človekovih pravic počelo ameriško vrhovno sodišče. Poudarilo je, da je konvencijo treba razumeti kot živ dokument, ki ga je treba razlagati v skladu z dejanskimi razmerami v družbi. Konvencija torej varuje vse oblike človekovih pravic ne glede na to, ali so bile ob sprejetju konvencije že razvite ali ne, in ne glede na to, ali so v konvenciji taksativno naštete ali ne.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Nataša Pirc Musar / »Revanšizem nikoli za nikogar ni dobro izhodišče«

Predsednica republike je sprejela Janševo vlado in poudarila, da se moč politike ne meri po tem, koliko nasprotnikov utišaš

Poslanec ali gradbinec?

Umazani posli Borisa Mijiča, poslanca stranke Resnice, ki že leta izkorišča delavce

Shiva / Kljub mladosti so jo odpeljali v zapor

Obtožena je bila sovraštva proti Bogu