Priloga: Živeti / Energija zemlje
Ko je Pomurje najbogatejši del Slovenije ...
Staš Zgonik
MLADINA, št. 11, 18. 3. 2010
Rastlinjak podjetja Ocean Orchids
© Borut Krajnc
Geotermalna energija je toplota Zemlje, ki je predvsem posledica razpada radioaktivnih elementov v njeni skorji in zgornjem delu plašča, k njej pa prispevata tudi toplota iz Zemljinega jedra in prvotna toplota planeta ob nastanku. Drugače od drugih obnovljivih virov energije je geotermalna energija na voljo vedno, ne glede na letni čas in vremenske razmere. Vendar je geotermalna energija obnovljiv vir le, če jo izkoriščamo trajnostno, pogoj za to pa je, da toploto izkoriščamo z enako hitrostjo, kot poteka nadomeščanje te toplote. Sicer bo vir prej ali slej usahnil oziroma se bo temperatura vode tako znižala, da ta voda ne bo več primerna za izkoriščanje. Ko se to zgodi, mora preteči tudi več tisoč let, da se vnovič vzpostavi prvotno stanje.
V Sloveniji je raba geotermalne energije razširjena predvsem v vzhodnem delu države, najbolj v Pomurju, kjer imajo za izrabo tudi najboljše geološke možnosti. Najpogostejša uporaba je ogrevanje termalnih kopališč in spremljajočih objektov, na nekaj lokacijah pa geotermalno energijo uporabljajo tudi za ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov. Uporaba geotermalne vode za ogrevanje velja za neposredno rabo geotermalne vode, posredna raba, torej uporaba visoko segrete termalne vode za pogon turbin za proizvodnjo električne energije, pa je pri nas še v idejni fazi. Neposredna raba geotermalne vode za ogrevanje ne pomeni, da gre iz podzemlja načrpana voda naravnost v bazene in radiatorje, njena kemijska sestava je za to neprimerna. Sistem deluje tako, da geotermalna voda prek izmenjevalcev toplote energijo odda vodi s primerno kemijsko sestavo, ta pa nato prejeto toploto »dostavi« uporabnikom.
Po podatkih strokovnjakov z Geološkega zavoda Slovenije, ki so jih zbrali za aprilski Svetovni geotermalni kongres na Baliju, je trenutna inštalirana zmogljivost delujočih vrtin z neposredno izrabo vode 66 MW. K temu je treba dodati še vsaj 43 MW zmogljivosti s tlemi povezanih toplotnih črpalk, ki pa ne segajo več kot nekaj metrov v globino, razen navpičnih sistemov z zaprtim krogotokom, pri nas imenovanih geosonde, ki lahko z vrtino segajo nekaj sto metrov globoko. K skupni oskrbi Slovenije z energijo, ki je leta 2008 znašala 7,7 milijona ton ekvivalenta nafte (toe), naj bi geotermalna energija po ocenah Geološkega zavoda prispevala približno 24 tisoč toe oziroma 0,3 odstotka. V zadnjih petih letih je bilo v Sloveniji izvrtanih 24 novih raziskovalnih in proizvodnih vrtin s skupno globino skoraj 24 kilometrov.
Lendava - termalno mesto
Staš Zgonik
MLADINA, št. 11, 18. 3. 2010
Rastlinjak podjetja Ocean Orchids
© Borut Krajnc
Geotermalna energija je toplota Zemlje, ki je predvsem posledica razpada radioaktivnih elementov v njeni skorji in zgornjem delu plašča, k njej pa prispevata tudi toplota iz Zemljinega jedra in prvotna toplota planeta ob nastanku. Drugače od drugih obnovljivih virov energije je geotermalna energija na voljo vedno, ne glede na letni čas in vremenske razmere. Vendar je geotermalna energija obnovljiv vir le, če jo izkoriščamo trajnostno, pogoj za to pa je, da toploto izkoriščamo z enako hitrostjo, kot poteka nadomeščanje te toplote. Sicer bo vir prej ali slej usahnil oziroma se bo temperatura vode tako znižala, da ta voda ne bo več primerna za izkoriščanje. Ko se to zgodi, mora preteči tudi več tisoč let, da se vnovič vzpostavi prvotno stanje.
V Sloveniji je raba geotermalne energije razširjena predvsem v vzhodnem delu države, najbolj v Pomurju, kjer imajo za izrabo tudi najboljše geološke možnosti. Najpogostejša uporaba je ogrevanje termalnih kopališč in spremljajočih objektov, na nekaj lokacijah pa geotermalno energijo uporabljajo tudi za ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov. Uporaba geotermalne vode za ogrevanje velja za neposredno rabo geotermalne vode, posredna raba, torej uporaba visoko segrete termalne vode za pogon turbin za proizvodnjo električne energije, pa je pri nas še v idejni fazi. Neposredna raba geotermalne vode za ogrevanje ne pomeni, da gre iz podzemlja načrpana voda naravnost v bazene in radiatorje, njena kemijska sestava je za to neprimerna. Sistem deluje tako, da geotermalna voda prek izmenjevalcev toplote energijo odda vodi s primerno kemijsko sestavo, ta pa nato prejeto toploto »dostavi« uporabnikom.
Po podatkih strokovnjakov z Geološkega zavoda Slovenije, ki so jih zbrali za aprilski Svetovni geotermalni kongres na Baliju, je trenutna inštalirana zmogljivost delujočih vrtin z neposredno izrabo vode 66 MW. K temu je treba dodati še vsaj 43 MW zmogljivosti s tlemi povezanih toplotnih črpalk, ki pa ne segajo več kot nekaj metrov v globino, razen navpičnih sistemov z zaprtim krogotokom, pri nas imenovanih geosonde, ki lahko z vrtino segajo nekaj sto metrov globoko. K skupni oskrbi Slovenije z energijo, ki je leta 2008 znašala 7,7 milijona ton ekvivalenta nafte (toe), naj bi geotermalna energija po ocenah Geološkega zavoda prispevala približno 24 tisoč toe oziroma 0,3 odstotka. V zadnjih petih letih je bilo v Sloveniji izvrtanih 24 novih raziskovalnih in proizvodnih vrtin s skupno globino skoraj 24 kilometrov.
Lendava - termalno mesto
Tropske razmere
Izčrpavanje
