DVD / Vampirska ljubezen
Tomas Alfredson Lina Leandersson, Kåre Hedebrant
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 12, 25. 3. 2010
Vampirji, ki so jih zadnja leta povsem zasenčili zombiji, se očitno vračajo. Somrak je bil prvi signal, TV serija True Blood je bila drugi signal, Vampirska ljubezen, posneta po romanu Johna Ajvidea Lindqvista, pa je dokaz. To, da prihaja iz Bergmanove Švedske (in da je svoj originalni naslov dobila po Morrisseyjevem štiklu Let the Right One Slip In), potrjuje, da je vampirizem več kot le vsota šokov, čekanov, deviško belih vratov, križev, česna in sesanja krvi. To, da se vampirski žanr tako dobro - tako rekoč slikarsko - prilega romanci, posneti skozi otroške oči, pa potrjuje, kako huda in dolga je zima našega nezadovoljstva. Vampirska ljubezen je postavljena v polpreteklost, nekam na začetek osemdesetih, v hladno, otrplo, zameteno, depresivno primestje Stockholma, v katerem se sprijateljita 12-letna vrstnika, Eli (Lina Leandersson) in Oskar (Kåre Hedebrant), ki skušata preživeti zimo outsiderske osamljenosti, izgubljenosti, tesnobe, jeze in odtujenosti. Oskar je iz disfunkcionalne družine - Eli je iz vampirske družine. Ne da ga to odbije: Eli je bolj človeška od ljudi. Bolj toplega človeka še ni srečal. Toda v vsaki potezi, vsakem koraku, vsakem stiku, vsakem terorju, vsakem spontanem samovžigu, vsaki repliki, vsaki tišini odmeva njeno vprašanje: bi me ljubil tudi, če ne bi bila deklica? To, kar ustvarita, je posthumanistična utopija, v kateri ni vseeno, koga spustiš vase, kajti kapelj krvi imaš toliko, kolikor jih imaš - in sam lahko izbereš le, kdo ti bo spil kaplje krvi, ki so še ostale. Ljubezen je brutalno dejanje, slepa ulica fantazije, anarhična orgija nemrtvih.
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 12, 25. 3. 2010
Vampirji, ki so jih zadnja leta povsem zasenčili zombiji, se očitno vračajo. Somrak je bil prvi signal, TV serija True Blood je bila drugi signal, Vampirska ljubezen, posneta po romanu Johna Ajvidea Lindqvista, pa je dokaz. To, da prihaja iz Bergmanove Švedske (in da je svoj originalni naslov dobila po Morrisseyjevem štiklu Let the Right One Slip In), potrjuje, da je vampirizem več kot le vsota šokov, čekanov, deviško belih vratov, križev, česna in sesanja krvi. To, da se vampirski žanr tako dobro - tako rekoč slikarsko - prilega romanci, posneti skozi otroške oči, pa potrjuje, kako huda in dolga je zima našega nezadovoljstva. Vampirska ljubezen je postavljena v polpreteklost, nekam na začetek osemdesetih, v hladno, otrplo, zameteno, depresivno primestje Stockholma, v katerem se sprijateljita 12-letna vrstnika, Eli (Lina Leandersson) in Oskar (Kåre Hedebrant), ki skušata preživeti zimo outsiderske osamljenosti, izgubljenosti, tesnobe, jeze in odtujenosti. Oskar je iz disfunkcionalne družine - Eli je iz vampirske družine. Ne da ga to odbije: Eli je bolj človeška od ljudi. Bolj toplega človeka še ni srečal. Toda v vsaki potezi, vsakem koraku, vsakem stiku, vsakem terorju, vsakem spontanem samovžigu, vsaki repliki, vsaki tišini odmeva njeno vprašanje: bi me ljubil tudi, če ne bi bila deklica? To, kar ustvarita, je posthumanistična utopija, v kateri ni vseeno, koga spustiš vase, kajti kapelj krvi imaš toliko, kolikor jih imaš - in sam lahko izbereš le, kdo ti bo spil kaplje krvi, ki so še ostale. Ljubezen je brutalno dejanje, slepa ulica fantazije, anarhična orgija nemrtvih.