Intervju / Philip Cordery: »Desne vlade so zapustile socialnim demokratom katastrofalno zapuščino«

Francoz Philip Cordery (44), pravnik in ekonomist, je leta 1985 postal član Francoske socialistične stranke. Od leta 1992 do 1997 je bil generalni sekretar Evropskih mladih socialistov, nato vodja oddelka za zunanje zadeve francoskih socialistov. V letu 2004 je postal generalni sekretar druge najmočnejše stranke v evropskem parlamentu, Stranke evropskih socialistov (PES). Prejšnji teden se je mudil na obisku v Ljubljani in to po srečanju socialno demokratskih in socialističnih strank držav nekdanje Jugoslavije.

Ni dvoma, da ste evropski socialni demokrati skupaj z drugimi levimi strankami na političnem prizorišču doživeli upad priljubljenosti in skromnejši volilni uspeh, kot bi ga pričakovali glede na socialne stiske, s katerimi se spoprijemajo evropske družbe. Zdi se, da niste zmogli oblikovanja resnega družbenega koncepta za preprečitev neoliberalizma tudi na evropskih tleh. Tretja pot, ki jo je promoviral predvsem Tony Blair, se je zdela nekaj časa kot nova socialdemokratska doktrina družbenega razvoja, konkurenčnost nacionalnih in evropskega gospodarstva in družb pa je bila temeljna misel te doktrine. Vendar je prav to temelj neoliberalizma, ki bi ga zdaj radi pokopali. Česa novega ni na vidiku?

> Ne, ne morem se strinjati, da
so evropske socialnodemokratske stranke sprejele modele neoliberalne politike. Če pogledate, kaj zagovarjajo naše stranke, boste brez posebnih težav videli, da se zavzemamo za konsolidacijo državnih proračunov in nasprotujemo prevelikim primanjkljajem. To ni neoliberalna, ampak pametna politika za vsako državo, če hočemo, da se ne znajde v položaju, v kakršnem je Grčija. Toda ob tem vseskozi opozarjamo, da je treba več skrbi nameniti socialnim politikam, zlasti še zaposlovanju, vse to pa mora biti seveda usklajeno z ustrezno politiko razporejanja proračunskih sredstev. Na tej točki smo zmeraj na različnih bregovih s konservativci, ki tudi zagovarjajo konsolidacijo državnih proračunov, vendar bi oni vse dobičke namenili le podjetnikom, bogatemu delu družbe. Naše vlade pa, to vidite povsod, kjer smo na oblasti, skušajo ta denar usmeriti v to, da pomagajo ljudem prebroditi sedanjo krizo, ustvariti na nacionalni ravni večjo kupno moč prebivalstva, da se poveča povpraševanje in se tako okrepi gospodarstvo. To je bistvena razlika. Na primer v Sloveniji ste povečali minimalne plače, to pa ustvarja potrošniško moč, da se gospodarstvo na strani povpraševanja okrepi. Hkrati nam je jasno, da celovit družbeni napredek ni samodejno posledica gospodarskega napredka, ampak je treba ustvariti družbene mehanizme, ki bodo spodbujali napredek na vseh področjih človekovega ustvarjanja in življenja, in po tem se tudi v sedanjem iskanju izhodov iz krize krepko razlikujemo od konservativcev.