DVD / Surova ljubezen

Olivier Assayas Asia Argento, Michael Madsen, Maggie Cheung

Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 14, 8. 4. 2010

/media/www/slike.old/mladina/dvdsurova_ljubezen.jpg

 

Olivier Assayas je eden izmed največjih in najbolj prestižnih francoskih režiserjev, avtor mnogih cenjenih, nagrajenih, celo kultnih filmov, zato ne preseneča, da se Surova ljubezen začne v Parizu, kakor tudi ne preseneča, da film potem odskoči v Hongkong - Assayasove filmske obsesije so namreč že dolgo prepletene z duhom azijskih kinematografij, tudi z njihovimi zvezdami (Maggie Cheung). Toda film tja odskoči šele, ko v Parizu poči. Preden pa poči, spoznamo Milesa Rennberga (Michael Madsen), poslovneža, ki mu ne gre, in Sandro (Asia Argento), njegovo nekdanjo ljubico, ki se vrne v njegovo življenje, pa četudi le začasno in tranzitno, saj z enim očesom gleda drugam, tja nekam proti Pekingu, kjer je mogoče začeti znova in kjer se je mogoče povsem preobraziti. Pot tja pelje prek Hongkonga, toda pred tem jo čaka sadomazohistični špil z Milesom, ki izgleda tako, kot da je na poti v kak stari film noir. A po drugi strani, tudi Sandra je tako fatalna, tako enigmatična, tako nezgrabljiva, tako konfrontacijska, tako teatralična in tako diabolična, kot da prihaja iz filma noir, v katerega potuje Miles. Njuno srečanje je tako halucinantno kot njun petting - in kot droge, ki se v tem filmu gibljejo v ritmu avatarja. Nikoli ne veš, ali so tista ilegalnost, ki poganja zgodbo in zaroto, ali pa so le signal, da skuša Assayas svoj film priličiti notranjemu ritmu droge, notranjemu trilerju halucinacije, njeni lucidni in fetišistični internacionalnosti.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 14, 8. 4. 2010

/media/www/slike.old/mladina/dvdsurova_ljubezen.jpg

 

Olivier Assayas je eden izmed največjih in najbolj prestižnih francoskih režiserjev, avtor mnogih cenjenih, nagrajenih, celo kultnih filmov, zato ne preseneča, da se Surova ljubezen začne v Parizu, kakor tudi ne preseneča, da film potem odskoči v Hongkong - Assayasove filmske obsesije so namreč že dolgo prepletene z duhom azijskih kinematografij, tudi z njihovimi zvezdami (Maggie Cheung). Toda film tja odskoči šele, ko v Parizu poči. Preden pa poči, spoznamo Milesa Rennberga (Michael Madsen), poslovneža, ki mu ne gre, in Sandro (Asia Argento), njegovo nekdanjo ljubico, ki se vrne v njegovo življenje, pa četudi le začasno in tranzitno, saj z enim očesom gleda drugam, tja nekam proti Pekingu, kjer je mogoče začeti znova in kjer se je mogoče povsem preobraziti. Pot tja pelje prek Hongkonga, toda pred tem jo čaka sadomazohistični špil z Milesom, ki izgleda tako, kot da je na poti v kak stari film noir. A po drugi strani, tudi Sandra je tako fatalna, tako enigmatična, tako nezgrabljiva, tako konfrontacijska, tako teatralična in tako diabolična, kot da prihaja iz filma noir, v katerega potuje Miles. Njuno srečanje je tako halucinantno kot njun petting - in kot droge, ki se v tem filmu gibljejo v ritmu avatarja. Nikoli ne veš, ali so tista ilegalnost, ki poganja zgodbo in zaroto, ali pa so le signal, da skuša Assayas svoj film priličiti notranjemu ritmu droge, notranjemu trilerju halucinacije, njeni lucidni in fetišistični internacionalnosti.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Prvi teden

Zmaga sindikatov

Božičnica bo, a to je bila ena od redkih sindikalnih zmag v zadnjih desetletjih

Intervju

»Danes ne gre samo za to, da je resnica nepomembna. Cilj je resnico uničiti.«

Éric Fassin, sociolog

Naslovna tema

Dovolj nasilja

Če bosta policija in pravosodje še naprej delovala neobčutljivo in nasilja ne bosta obravnavala prednostno, bosta nasilnežem pošiljala enako sporočilo kot doslej. Da se nasilje izplača.