8 dni na teden / Odstop?

Bo državni sekretar na notranjem ministrstvu odšel kmalu po interpelaciji Kresalove?

Peter Petrovčič
MLADINA, št. 15, 15. 4. 2010

Se bo Klemenčič preselil od Kresalove k Pahorju?

Se bo Klemenčič preselil od Kresalove k Pahorju?
© Borut Krajnc

Že ko je Goran Klemenčič postal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, se je po tihem govorilo o tem, da mandata ne bo dokončal, pač pa ostal samo do realizacije nekaterih večjih projektov, ureditve problematike izbrisanih, ustanovitve slovenskega FBI, reorganizacije policije, nadzora nad policijo ... Zdaj je že jasno, da z ministrstva odhaja prvega junija.
Nekateri izmed omenjenih projektov so sicer že v zaključni fazi realizacije, kot recimo reorganizacija policije in ministrstva, ali celo že realizirani, kot recimo ustanovitev Nacionalnega preiskovalnega urada. A Klemenčič vseeno odhaja, preden je dokončal delo, zaradi katerega je prišel, zakon o izbrisanih je recimo na ustavnem sodišču, predvidenega zunanjega nadzora nad policijo ni. Kljub temu da nismo še niti na polovici mandata, naj bi Klemenčič o odhodu razmišljal že dalj časa. Čeprav nima praktično nobenih političnih izkušenj, naj bi svoji ministrici zameril predvsem nekatere nespretne politične poteze. Po naših podatkih naj bi ga motilo predvsem dejstvo, da sta tako policija kot ministrstvo v zadnjem času postala ujetnika politične podobe notranje ministrice Katarine Kresal. V javnosti je namreč ta podoba vse prej kot dobra in kot taka se prenaša tudi na nekatere dobre projekte, ki se jih je, tudi s podporo Kresalove, ministrstvo lotilo v aktualnem mandatu. Najlepši primer je morda ustanovitev Nacionalnega preiskovalnega urada, za katerega ni skrivnost, da je nekakšen Klemenčičev življenjski projekt. Kljub temu da je Klemenčič ves čas zagotavljal, da gre za brezhiben projekt, se zaradi podpisa najemne pogodbe z Ram Investom javnost ukvarja samo še s stavbo, domnevnim klientelizmom in negospodarnim ravnanjem. Najemna pogodba za prostore urada se je znašla celo med očitki v interpelaciji. In ne nazadnje, tudi Janko Goršek, prvi apolitični generalni direktor policije po osamosvojitvi, je pol leta po imenovanju v delu javnosti že obveljal za orodje v rokah Kresalove in LDS.
Klemenčič sicer svojega odhoda ni hotel komentirati, je pa potrdil, da se je o tem pogovarjal tudi s predsednikom vlade Borutom Pahorjem in da za zdaj ostaja državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve. Po naših podatkih pa naj bi svoj odstop zgolj odložil na začetek junija. Takrat naj bi tudi padla odločitev, ali se bo povsem umaknil iz politike ali pa bo projekt vzpostavitve zunanjega nadzora nad policijo izpeljal v vladi, kot sekretar za svobodo in varnost. Za slednji scenarij naj bi imel vnaprej zagotovljeno premierjevo podporo.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Peter Petrovčič
MLADINA, št. 15, 15. 4. 2010

Se bo Klemenčič preselil od Kresalove k Pahorju?

Se bo Klemenčič preselil od Kresalove k Pahorju?
© Borut Krajnc

Že ko je Goran Klemenčič postal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, se je po tihem govorilo o tem, da mandata ne bo dokončal, pač pa ostal samo do realizacije nekaterih večjih projektov, ureditve problematike izbrisanih, ustanovitve slovenskega FBI, reorganizacije policije, nadzora nad policijo ... Zdaj je že jasno, da z ministrstva odhaja prvega junija.
Nekateri izmed omenjenih projektov so sicer že v zaključni fazi realizacije, kot recimo reorganizacija policije in ministrstva, ali celo že realizirani, kot recimo ustanovitev Nacionalnega preiskovalnega urada. A Klemenčič vseeno odhaja, preden je dokončal delo, zaradi katerega je prišel, zakon o izbrisanih je recimo na ustavnem sodišču, predvidenega zunanjega nadzora nad policijo ni. Kljub temu da nismo še niti na polovici mandata, naj bi Klemenčič o odhodu razmišljal že dalj časa. Čeprav nima praktično nobenih političnih izkušenj, naj bi svoji ministrici zameril predvsem nekatere nespretne politične poteze. Po naših podatkih naj bi ga motilo predvsem dejstvo, da sta tako policija kot ministrstvo v zadnjem času postala ujetnika politične podobe notranje ministrice Katarine Kresal. V javnosti je namreč ta podoba vse prej kot dobra in kot taka se prenaša tudi na nekatere dobre projekte, ki se jih je, tudi s podporo Kresalove, ministrstvo lotilo v aktualnem mandatu. Najlepši primer je morda ustanovitev Nacionalnega preiskovalnega urada, za katerega ni skrivnost, da je nekakšen Klemenčičev življenjski projekt. Kljub temu da je Klemenčič ves čas zagotavljal, da gre za brezhiben projekt, se zaradi podpisa najemne pogodbe z Ram Investom javnost ukvarja samo še s stavbo, domnevnim klientelizmom in negospodarnim ravnanjem. Najemna pogodba za prostore urada se je znašla celo med očitki v interpelaciji. In ne nazadnje, tudi Janko Goršek, prvi apolitični generalni direktor policije po osamosvojitvi, je pol leta po imenovanju v delu javnosti že obveljal za orodje v rokah Kresalove in LDS.
Klemenčič sicer svojega odhoda ni hotel komentirati, je pa potrdil, da se je o tem pogovarjal tudi s predsednikom vlade Borutom Pahorjem in da za zdaj ostaja državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve. Po naših podatkih pa naj bi svoj odstop zgolj odložil na začetek junija. Takrat naj bi tudi padla odločitev, ali se bo povsem umaknil iz politike ali pa bo projekt vzpostavitve zunanjega nadzora nad policijo izpeljal v vladi, kot sekretar za svobodo in varnost. Za slednji scenarij naj bi imel vnaprej zagotovljeno premierjevo podporo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Javna pamet

Jože Vogrinc: Priznajmo Palestince in Palestinke!

Mera dejanskega priznavanja suverenosti Palestine je odnos do njenih državljanov in državljank

Teden

Nedopustne grožnje

Pravnomočna obsodilna sodba zaradi grožnje novinarju Eriku Valenčiču 

Intervju

»Po novem bodo imeli tisti z zdaj najnižjimi pokojninami deset odstotkov višje pokojnine«

Marijan Papež, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje