kritiki / Gesamtkunst Laibach, Temelji 1980-1990

Aleš Gulič - Leko, direktor urada za verske skupnosti: “Zame je bila razstava neke vrste ‘Še pomnite tovariši’, saj sem si lahko zavrtel filme iz 80. let, pa vse tja do prvega resničnega koncerta v Termoelektrarni Trbovlje. Kakšno stvar sem že izgubil iz spomina in sem si jo tako lahko osvežil, predvsem pa sem na razstavi srečal ljudi, ki jih nisem že dolgo, sploh ne toliko na enem mestu. Naredili smo Zbor za svobodo, če ga postavim ob bok Zboru za republiko. Čeprav je postavitev razstave črno-bela, je vseeno dovolj pisana, bolj kot faktografski del razstave pa se mi je zdel pomemben prikaz štimunge tistega časa.”

Dragan Živadinov, gledališki režiser: “Zame je tisto, kar je lepo, v različnih časih različno. Na današnji dan mi je lepo, kar je misleče, in Laibach Kunst je danes zame lepo. Laibach Kunst je namreč misleč organizem, vedno je tak bil in vedno bo, zato je tudi večen.”