kritiki / Ingmar Bergman: Persona
Predstava v režiji Janeza Pipana, Mini teater, Ljubljana
MLADINA, št. 23, 10. 6. 2010

Milica Antić - Gaber, profesorica na ljubljanski filozofski fakulteti:
© Borut Peterlin
Milica Antić - Gaber, profesorica na ljubljanski filozofski fakulteti: “Bergmanova Persona je v režiji Janeza Pipana v vseh pogledih izjemna predstava: skrbno izbrana igralska zasedba, dovršena igra, na temo uglašena glasba. Tišina neizgovorjenih besed gledalke in gledalce spodbujajo k razmisleku o razmerju med besedo in tišino, fikcijo in resničnostjo, igro in življenjem, pa tudi o pritiskih, ki jih doživljajo, in stiskah, v katerih so v sodobni družbi ženske, ko se srečujejo z navzkrižnimi pričakovanji in možnostmi realizacij različnih družbenih vlog.”
Tina Košir, Knjiga mene briga: “Priznam, sem bergmanofilka. Bergmanova estetika, lucidnost, psihološka pronicljivost, njegovo vizualno in verbalno mojstrstvo so mi ljubi. ‘Temačnost’, ki mu jo nekateri očitajo, me ne moti. Tudi Persona pod Pipanovo režijsko taktirko me je začarala. Zagotovo predstava, ki me bo zasledovala še dolgo in o kateri bom še veliko premišljevala. Kapo dol pred odličnimi igralci, Polona Juh je naravnost genialna.”
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Milica Antić - Gaber, profesorica na ljubljanski filozofski fakulteti:
© Borut Peterlin
Milica Antić - Gaber, profesorica na ljubljanski filozofski fakulteti: “Bergmanova Persona je v režiji Janeza Pipana v vseh pogledih izjemna predstava: skrbno izbrana igralska zasedba, dovršena igra, na temo uglašena glasba. Tišina neizgovorjenih besed gledalke in gledalce spodbujajo k razmisleku o razmerju med besedo in tišino, fikcijo in resničnostjo, igro in življenjem, pa tudi o pritiskih, ki jih doživljajo, in stiskah, v katerih so v sodobni družbi ženske, ko se srečujejo z navzkrižnimi pričakovanji in možnostmi realizacij različnih družbenih vlog.”
Tina Košir, Knjiga mene briga: “Priznam, sem bergmanofilka. Bergmanova estetika, lucidnost, psihološka pronicljivost, njegovo vizualno in verbalno mojstrstvo so mi ljubi. ‘Temačnost’, ki mu jo nekateri očitajo, me ne moti. Tudi Persona pod Pipanovo režijsko taktirko me je začarala. Zagotovo predstava, ki me bo zasledovala še dolgo in o kateri bom še veliko premišljevala. Kapo dol pred odličnimi igralci, Polona Juh je naravnost genialna.”

Tina Košir, Knjiga mene briga
© Borut Peterlin