GSO / Gensko spremenjena Brazilija
Ni miru za gensko spremenjene poljščine
Nikolaj Pečenko
MLADINA, št. 24, 17. 6. 2010
Gensko spremenjeni sladkorni trs v poskusnem nasadu inštituta CTC.
© Nikolaj Pečenko
Na spletu aktivisti zbirajo milijon podpisov proti (ko nastaja ta prispevek, so jih zbrali že več kot pol milijona), da bi z njimi prepričali evroposlance, ruski znanstveniki pa naj bi bili odkrili, da gensko spremenjena soja povzroča neplodnost hrč-kov. A medtem ko v Evropi še kar poteka burna razprava, marsikje po svetu kmetje zadovoljno pridelujejo gensko spremenjeno koruzo, sojo, bombaž in še kaj, znanstveniki v laboratorijih pa pospešeno razvijajo nove, še uporabnejše gensko spremenjene sorte in vrste. Med državami, ki so sprejele napredno tehnologijo in si od nje v prihodnosti tudi veliko obetajo, je Brazilija.
Preden se odpravimo v Brazilijo, še prigodna šala. Franci se napoti v hlev pomolst kravo, ki pa tisto jutro ves čas nemirno opleta z repom in mu ne pusti, da bi jo v miru pomolzel. A Franci je iznajdljiv možakar in se spomni, da bi ji lahko rep privezal za ostrešni tram. Postavi torej za kravo pručko, stopi nanjo, in ker pri roki nima primerne vrvi, ročno iz hlač potegne pas in z njim nemirni kravi priveže rep. Med privezovanjem mu hlače zdrknejo do kolen, v tistem pa v hlev nepričakovano stopi sosed in zagleda Francija, stoječega na pručki za kravo, s spuščenimi hlačami.
»Ja, Franci, kaj pa počneš?« zgroženo vpraša sosed.
»Saj vidiš - kravo fukam,« odvrne Franci. Nato skomigne z rameni in doda: »Ker karkoli drugega bi ti rekel, mi tako ali tako ne bi verjel.«
No, avtorja tega prispevka pa je plačal Monsanto. Ker karkoli drugega bi vam rekel, mu tako ali tako ne bi verjeli.
Gremo v Brazilijo
Nikolaj Pečenko
MLADINA, št. 24, 17. 6. 2010
Gensko spremenjeni sladkorni trs v poskusnem nasadu inštituta CTC.
© Nikolaj Pečenko
Na spletu aktivisti zbirajo milijon podpisov proti (ko nastaja ta prispevek, so jih zbrali že več kot pol milijona), da bi z njimi prepričali evroposlance, ruski znanstveniki pa naj bi bili odkrili, da gensko spremenjena soja povzroča neplodnost hrč-kov. A medtem ko v Evropi še kar poteka burna razprava, marsikje po svetu kmetje zadovoljno pridelujejo gensko spremenjeno koruzo, sojo, bombaž in še kaj, znanstveniki v laboratorijih pa pospešeno razvijajo nove, še uporabnejše gensko spremenjene sorte in vrste. Med državami, ki so sprejele napredno tehnologijo in si od nje v prihodnosti tudi veliko obetajo, je Brazilija.
Preden se odpravimo v Brazilijo, še prigodna šala. Franci se napoti v hlev pomolst kravo, ki pa tisto jutro ves čas nemirno opleta z repom in mu ne pusti, da bi jo v miru pomolzel. A Franci je iznajdljiv možakar in se spomni, da bi ji lahko rep privezal za ostrešni tram. Postavi torej za kravo pručko, stopi nanjo, in ker pri roki nima primerne vrvi, ročno iz hlač potegne pas in z njim nemirni kravi priveže rep. Med privezovanjem mu hlače zdrknejo do kolen, v tistem pa v hlev nepričakovano stopi sosed in zagleda Francija, stoječega na pručki za kravo, s spuščenimi hlačami.
»Ja, Franci, kaj pa počneš?« zgroženo vpraša sosed.
»Saj vidiš - kravo fukam,« odvrne Franci. Nato skomigne z rameni in doda: »Ker karkoli drugega bi ti rekel, mi tako ali tako ne bi verjel.«
No, avtorja tega prispevka pa je plačal Monsanto. Ker karkoli drugega bi vam rekel, mu tako ali tako ne bi verjeli.
Gremo v Brazilijo
Kmetijska velesila
Domače znanje
Druga postaja - soja
Patenti in odvisnost od njih
Brazilski kmetje so za gensko tehnologijo
