Manipulator / Neprespani in lačni
Vedno novi primeri izkoriščanja delavcev
Erik Valenčič
MLADINA, št. 25, 23. 6. 2010
Na Sindikat delavcev prometa in zvez (SDPZ) se v zadnjem času vse pogosteje obračajo vozniki tovornjakov z osebnimi zgodbami, ki pričajo, da je tudi v tej panogi vse več množičnih nepravilnosti, kršitev zakonodaje in izkoriščanja. Predvsem mali avtoprevozniki svojim delavcem zapovedujejo, da morajo kršiti predpise o počitku (z zakonom so predvidene štiri ure počitka po osmih urah vožnje), ne izplačujejo jim dnevnic in potnih stroškov, zato na poti pogosto ostanejo brez hrane, plače pa zamujajo ali pa jih sploh ni. Ker jih je vse več zaposlenih le za določen čas, jih delodajalci z lahkoto odslavljajo. Najslabše se godi tujim delavcem - avtoprevozniki jim pogosto ne izplačujejo plač in čakajo, da jim delovna dovoljenja potečejo, nato pa jih vržejo na cesto.
Cvetka Gliha, generalna sekretarka SDPZ, pojasnjuje: »Nekatera podjetja imajo s svojimi vozniki sklenjene kolektivne pogodbe, na državni ravni pa kolektivne pogodbe za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu ni že od leta 2004 in to veliko pripomore k samovolji delodajalcev. Ko je bila pogodba odpovedana, razen nas v sindikatu ni skrbelo nikogar drugega, saj je bilo avtoprevozništvo takrat v porastu. Zdaj so stvari drugačne, nekatera podjetja se zapirajo, druga odpuščajo delavce in potem pogosto najamejo tiste iz tujine, ker vedo, da bodo z njimi lahko ravnala še slabše. Težko je s številko ovrednotiti ta nered, vendar vemo, da gre za velik in resen problem.«
Na inšpektoratu za delo so lani v zvezi z delovnimi razmerji v kopenskem prometu opravili skoraj 500 različnih pregledov, celo vrsto rednih ter izrednih nadzorov, pri čemer so inšpektorji ugotovili 513 kršitev. Gliha o tem pravi: »Kršitev je zagotovo več, kot jih je ugotovljenih. Vzrok težav je isti - ni kolektivne pogodbe, niso določeni minimalni standardi in zato je nadzor težji, težje je ugotoviti kršitve. Veliko delavcev pa si o izkoriščanju tudi ne upa spregovoriti.«
Na ministrstvu za promet so seznanjeni s tem, da se socialni partnerji pripravljajo na začetek pogajanj za sklenitev nove kolektivne pogodbe za cestni tovorni promet, in ureditev tega vprašanja razumejo kot »zelo pomembno«. Vendar se tukaj pojavi nova težava. Gre za zakon o kolektivnih pogodbah iz leta 2006, po katerem se o kolektivnih pogodbah na državni ravni s sindikati lahko pogajata le združenje delodajalcev in gospodarska zbornica, ne pa tudi obrtna zbornica. Prav v slednjo pa je včlanjena večina malih avtoprevoznikov ...
Erik Valenčič
MLADINA, št. 25, 23. 6. 2010
Na Sindikat delavcev prometa in zvez (SDPZ) se v zadnjem času vse pogosteje obračajo vozniki tovornjakov z osebnimi zgodbami, ki pričajo, da je tudi v tej panogi vse več množičnih nepravilnosti, kršitev zakonodaje in izkoriščanja. Predvsem mali avtoprevozniki svojim delavcem zapovedujejo, da morajo kršiti predpise o počitku (z zakonom so predvidene štiri ure počitka po osmih urah vožnje), ne izplačujejo jim dnevnic in potnih stroškov, zato na poti pogosto ostanejo brez hrane, plače pa zamujajo ali pa jih sploh ni. Ker jih je vse več zaposlenih le za določen čas, jih delodajalci z lahkoto odslavljajo. Najslabše se godi tujim delavcem - avtoprevozniki jim pogosto ne izplačujejo plač in čakajo, da jim delovna dovoljenja potečejo, nato pa jih vržejo na cesto.
Cvetka Gliha, generalna sekretarka SDPZ, pojasnjuje: »Nekatera podjetja imajo s svojimi vozniki sklenjene kolektivne pogodbe, na državni ravni pa kolektivne pogodbe za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu ni že od leta 2004 in to veliko pripomore k samovolji delodajalcev. Ko je bila pogodba odpovedana, razen nas v sindikatu ni skrbelo nikogar drugega, saj je bilo avtoprevozništvo takrat v porastu. Zdaj so stvari drugačne, nekatera podjetja se zapirajo, druga odpuščajo delavce in potem pogosto najamejo tiste iz tujine, ker vedo, da bodo z njimi lahko ravnala še slabše. Težko je s številko ovrednotiti ta nered, vendar vemo, da gre za velik in resen problem.«
Na inšpektoratu za delo so lani v zvezi z delovnimi razmerji v kopenskem prometu opravili skoraj 500 različnih pregledov, celo vrsto rednih ter izrednih nadzorov, pri čemer so inšpektorji ugotovili 513 kršitev. Gliha o tem pravi: »Kršitev je zagotovo več, kot jih je ugotovljenih. Vzrok težav je isti - ni kolektivne pogodbe, niso določeni minimalni standardi in zato je nadzor težji, težje je ugotoviti kršitve. Veliko delavcev pa si o izkoriščanju tudi ne upa spregovoriti.«
Na ministrstvu za promet so seznanjeni s tem, da se socialni partnerji pripravljajo na začetek pogajanj za sklenitev nove kolektivne pogodbe za cestni tovorni promet, in ureditev tega vprašanja razumejo kot »zelo pomembno«. Vendar se tukaj pojavi nova težava. Gre za zakon o kolektivnih pogodbah iz leta 2006, po katerem se o kolektivnih pogodbah na državni ravni s sindikati lahko pogajata le združenje delodajalcev in gospodarska zbornica, ne pa tudi obrtna zbornica. Prav v slednjo pa je včlanjena večina malih avtoprevoznikov ...