Izhodna strategija / Vlada: stroga do delavcev, popustljiva do uradništva?

Na začetku mandata je ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs obljubila, vlada pa sklenila, da bo koalicija do konca mandata vsako leto zmanjšala število zaposlenih v javnem sektorju za en odstotek. A pogled na zadnje poročilo Agencije za javnopravne evidence (Ajpes) kaže, da se sklep uresničuje v napačni smeri: samo v zadnjem letu se je število zaposlenih v javnem sektorju povečalo za kar 1800, odkar je ta vlada začela delati, pa za 2400.
»Ocenjujemo, da smo v okviru pristojnosti našega ministrstva, ki jo imamo na področju kadrovskih načrtov, vladne cilje dosegli. Ne moremo pa posegati na delovna področja ostalih ministrstev,« odgovarjajo iz ministrstva za javno upravo. V civilnem delu javne uprave, na katerega ima ministrstvo za javno upravo vpliv, naj bi »z izjemno težavo in ob velikih nasprotovanjih trmasto vztrajali, da ni dopustno mimo sklepov vlade nikakršno zaposlovanje«, sporoča ministričin tiskovni predstavnik Miran Koren.
Glede na absolutne številke se je število zaposlenih povečalo v največjih sistemih, kot so vzgoja in
izobraževanje (+ 811), zdravstvo (+ 456) in socialno varstvo (+ 428), glede na relativno povečanje pa so največ pridobili državni skladi, na okolju in prostor in socialno varstvo. Kar torej pomeni, da so ministrico Krebsovo najbolj razočarali njeni vladni kolegi, predvsem Igor Lukšič in Gregor Golobič, ki jima je ušlo iz rok kadrovanje na šolskem področju, ter Karel Erjavec in Roko Žarnić, ki sta iz rok spustila okolje. Sicer pa se je državno in lokalno uradništvo krepilo praktično na vseh področjih. Večja izjema so morda le upravne enote, kjer se je število zaposlenih zmanjšalo za 75.
Tako pravzaprav ni čudno, da so se v vladi ta teden odločili za bolj drastični ukrep. Borut Pahor in Krebsova sindikatom javnega sektorja sedaj postavljata ultimat: ali se plače znižajo za 11 odstotkov ali bo odpuščenih 11 odstotkov uslužbencev, torej okrog 17.600. Morda se zdi, da je ultimat izredno oster, a glede na nekatere druge evropske države, kjer so javne plače znižali do trideset odstotkov, je ultimat pravzaprav kar kompromisen. Ali še drugače: to bi časovni stroj rasti plač in zaposlovanja v slovenskem javnem sektorju zavrtelo nazaj na stanje julija 2008.