Dokapitalizacija NLB / »Izkušnje kažejo, da so lahko zasebniki še slabši lastniki od države«

Prof. dr. Jože Mencinger, ekonomist

Urša Marn
MLADINA, št. 27, 8. 7. 2010

/media/www/slike.old/mladina/nlbmencinger_1513mf.jpg

© Miha Fras

Ali NLB sploh potrebuje dokapitalizacijo, in če jo, zakaj jo?

NLB je vladi poslala tri predloge možne dokapitalizacije, minister Križanič in premier Pahor pa govorita samo o dveh. Je torej predlog o javni prodaji delnic NLB že odpisan? Je javna prodaja v času recesije sploh izvedljiva?

Če se bo vlada odločila, da NLB okrepi z davkoplačevalskim denarjem, ali bi pri tem morala imeti izdelan načrt, kako dolgo bi država še ostala v lastniški strukturi NLB?

Bi bilo pametno, da bi se država odločila za sanacijo NLB po zgledu Švedske, se pravi, da bi v zameno za prednostne delnice v banki od nje odkupila slaba posojila? Tako bi bila NLB prisiljena odpisati vsa slaba posojila, saj bi samo s tem prišla do svežega državnega kapitala.

Se NLB sploh splača dokapitalizirati za 1,5-kratnik njene sedanje tržne vrednosti, če pa jo je mogoče prodati takoj in njena sanacija davkoplačevalcev ne bi stala nič?

Kaj menite o tem, da bi država svoj delež v NLB zmanjšala na 25 odstotkov plus eno delnico?

Zakaj nasprotujete prodaji NLB tujcem? Je nacionalni interes, ko gre za banke, legitimen argument? Kako na to gledajo druge evropske države?

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Urša Marn
MLADINA, št. 27, 8. 7. 2010

/media/www/slike.old/mladina/nlbmencinger_1513mf.jpg

© Miha Fras

Ali NLB sploh potrebuje dokapitalizacijo, in če jo, zakaj jo?

NLB je vladi poslala tri predloge možne dokapitalizacije, minister Križanič in premier Pahor pa govorita samo o dveh. Je torej predlog o javni prodaji delnic NLB že odpisan? Je javna prodaja v času recesije sploh izvedljiva?

Če se bo vlada odločila, da NLB okrepi z davkoplačevalskim denarjem, ali bi pri tem morala imeti izdelan načrt, kako dolgo bi država še ostala v lastniški strukturi NLB?

Bi bilo pametno, da bi se država odločila za sanacijo NLB po zgledu Švedske, se pravi, da bi v zameno za prednostne delnice v banki od nje odkupila slaba posojila? Tako bi bila NLB prisiljena odpisati vsa slaba posojila, saj bi samo s tem prišla do svežega državnega kapitala.

Se NLB sploh splača dokapitalizirati za 1,5-kratnik njene sedanje tržne vrednosti, če pa jo je mogoče prodati takoj in njena sanacija davkoplačevalcev ne bi stala nič?

Kaj menite o tem, da bi država svoj delež v NLB zmanjšala na 25 odstotkov plus eno delnico?

Zakaj nasprotujete prodaji NLB tujcem? Je nacionalni interes, ko gre za banke, legitimen argument? Kako na to gledajo druge evropske države?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Glavni članek

Dokapitalizacija NLB

Špeha ni več. Šale je konec.


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti