Urša Marn

8. 7. 2010  |  Mladina 27  |  Politika

Špeha ni več. Šale je konec.

Ali NLB res potrebuje dokapitalizacijo? Si jo država lahko privošči? Če država proda vodilno banko v državi, kako finančno suverena bo država na dolgi rok?

Minister Franc Križanič in predsednik vlade Borut Pahor

Minister Franc Križanič in predsednik vlade Borut Pahor
© Borut Peterlin

»Preprosto nimamo denarja, da bi se šalili. Vrag je vzel šalo. Špeha ni več.« Tako ekonomist dr. Mojmir Mrak odgovarja na vprašanje, ali naj se Novi Ljubljanski banki svež kapital zagotovi z zadolževanjem države. Javni dolg Slovenije je skupaj z jamstvi in poroštvi z 12 milijard evrov v letu 2008 narasel na 18 milijard evrov v letu 2009. Slovenija je res precej manj zadolžena kot na primer Nemčija ali Francija, a si glede na svojo gospodarsko moč, demografski položaj in omejitve gospodarstva znotraj monetarne unije tudi ne more privoščiti tako visokega deleža javnega dolga v BDP kot nekatere druge članice unije. Slovenski prag še dopustne zadolženosti je torej nižji.
Dodatno zadolževanje je tudi tvegano: zaradi njega lahko pride do znižanja kreditne ocene, po kateri se Slovenija zadolžuje na mednarodnih finančnih trgih. To povzroči podražitev kreditov, slednje pa bi avtomatično še dodatno poglobilo recesijo, kar bi terjalo še več brezposelnih. To opozarja dekan ljubljanske Ekonomske fakultete in nekdanji finančni minister dr. Dušan Mramor. Ni torej nepomembno, kdo oziroma iz čigavega žepa se banki zagotovi svež kapital. Mramor pravi, da država mora dokapitalizirati NLB, a se v ta namen ne sme še dodatno zadolževati, pač pa mora do denarja priti z odprodajo tistega svojega premoženja, ki ga nujno ne potrebuje. Na primer: vlada bi se lahko odločila za privatizacijo Telekoma. Njegova ocenjena tržna vrednost je okrog 600 milijonov evrov, lastniški delež države pa je 52,54-odstoten. Z izkupičkom bi lahko v celoti pokrila strošek dokapitalizacije NLB. Ne bi ji bilo torej treba vabiti tujih naložbenikov, ki vstop v lastniško strukturo NLB pogojujejo z zmanjšanjem sedanjega večinskega lastniškega deleža države.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.