Manipulator / Cena neenotnosti
Razprtije med študenti postale voda na mlin malemu delu
Luka Lukič
MLADINA, št. 28, 15. 7. 2010
Ko so pred dobrim mesecem študentski funkcionarji pozivali na demonstracije s subtilnim sloganom »malo delo - veliko sranje«, si verjetno niso predstavljali, kako preroško geslo so izbrali. Granitne kocke na demonstracijah so poleg parlamenta okrušile in razbile tudi legitimnost študentskih organizacij. A prah kock se še ni polegel, ko je na naslovnice medijev udaril konflikt med Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS) in Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani (ŠOU), ki je prej enotne študente povsem razdvojil.
Jabolko spora je bila sprememba študentske ustave na skupščini ŠOS. ŠOS je tako po novi ustavi upravičena do 5 % koncesijskih sredstev, namenjenih za financiranje delovanja; prej je ta delež znašal 3 %. Bistveno manj sredstev pa je po novi ustavi namenjenih ŠOU Ljubljana. Slednja je tako upravičena do 25 % koncesijskih sredstev, medtem ko je prej ta delež znašal dobrih 38 %. Na osnovi okvirnih izračunov to v praksi pomeni, da bo ŠOU Ljubljana po novi ureditvi prejela slabih 1,8 milijona evrov manj. ŠOU je sicer opozarjala na težavnost postopka spreminjanja ustave. Toda še pred napovedano pritožbo je zgodba dobila kriminalne razsežnosti. Najbolj je odjeknila novica o kriminalistični preiskavi zoper sodelavca ŠOU Željka Milovanoviča, ki naj bi bil osumljen podkupovanja članov skupščine.
Razprtije študentskih organizacij odpirajo številna vprašanja, hkrati pa kazijo njihovo javno podobo; v tej luči so videti kot kapitalske družbe, ki so v konfliktu zaradi rezanja finančne pogače. S tem je pozornost od predlaganega zakona o malem delu precej preusmerjena. Na ŠOS so sicer dan pred prvim branjem zakona v državnem zboru priredili novinarsko konferenco, s katero so znova pozvali k dialogu ...
Bolj jasno sliko pa je pokazala razprava v državnem zboru. Zlasti opozicijski poslanci so opozarjali na odsotnost dialoga s skupinami, katerim je ta zakon namenjen. Na drugi strani so spet obudili spomin na granitne kocke, primere zlorab študentskega dela, pa tudi na »tajkunstvo« študentskih organizacij. Zakon je bil v prvi obravnavi sprejet. Če ne bo presenečenj, se bo tako zgodilo še dvakrat, na koncu pa bo ostalo veliko manj denarja za študentske organizacije. A glavno vprašanje ni, kaj bo z njimi, temveč kaj se bo zgodilo s študenti.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Luka Lukič
MLADINA, št. 28, 15. 7. 2010
Ko so pred dobrim mesecem študentski funkcionarji pozivali na demonstracije s subtilnim sloganom »malo delo - veliko sranje«, si verjetno niso predstavljali, kako preroško geslo so izbrali. Granitne kocke na demonstracijah so poleg parlamenta okrušile in razbile tudi legitimnost študentskih organizacij. A prah kock se še ni polegel, ko je na naslovnice medijev udaril konflikt med Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS) in Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani (ŠOU), ki je prej enotne študente povsem razdvojil.
Jabolko spora je bila sprememba študentske ustave na skupščini ŠOS. ŠOS je tako po novi ustavi upravičena do 5 % koncesijskih sredstev, namenjenih za financiranje delovanja; prej je ta delež znašal 3 %. Bistveno manj sredstev pa je po novi ustavi namenjenih ŠOU Ljubljana. Slednja je tako upravičena do 25 % koncesijskih sredstev, medtem ko je prej ta delež znašal dobrih 38 %. Na osnovi okvirnih izračunov to v praksi pomeni, da bo ŠOU Ljubljana po novi ureditvi prejela slabih 1,8 milijona evrov manj. ŠOU je sicer opozarjala na težavnost postopka spreminjanja ustave. Toda še pred napovedano pritožbo je zgodba dobila kriminalne razsežnosti. Najbolj je odjeknila novica o kriminalistični preiskavi zoper sodelavca ŠOU Željka Milovanoviča, ki naj bi bil osumljen podkupovanja članov skupščine.
Razprtije študentskih organizacij odpirajo številna vprašanja, hkrati pa kazijo njihovo javno podobo; v tej luči so videti kot kapitalske družbe, ki so v konfliktu zaradi rezanja finančne pogače. S tem je pozornost od predlaganega zakona o malem delu precej preusmerjena. Na ŠOS so sicer dan pred prvim branjem zakona v državnem zboru priredili novinarsko konferenco, s katero so znova pozvali k dialogu ...
Bolj jasno sliko pa je pokazala razprava v državnem zboru. Zlasti opozicijski poslanci so opozarjali na odsotnost dialoga s skupinami, katerim je ta zakon namenjen. Na drugi strani so spet obudili spomin na granitne kocke, primere zlorab študentskega dela, pa tudi na »tajkunstvo« študentskih organizacij. Zakon je bil v prvi obravnavi sprejet. Če ne bo presenečenj, se bo tako zgodilo še dvakrat, na koncu pa bo ostalo veliko manj denarja za študentske organizacije. A glavno vprašanje ni, kaj bo z njimi, temveč kaj se bo zgodilo s študenti.