Manipulator / Skrivnostni Nobelovi književniki

Boris Pahor je bil lani nominiran za Nobelovo nagrado za književnost. Po nekaterih govoricah naj bi se v preteklosti med predlogi znašla tudi Drago Jančar in Dane Zajc. Kako bo s kandidati letos?
Kandidate za Nobelovo nagrado za književnost lahko predlagajo Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Društvo slovenskih pisateljev, Slovenski center PEN in univerze, ki imajo oddelke za književnost. Verjetno bi bilo najbolje, če bi vse institucije skupno podprle enega literata, saj bi se s tem povečala možnost, da nagrado zares dobi. Vendar pa je poenotenje predlagalcev (slovenski) problem, saj so za nominacijo poleg literarnih pomembna tudi druga merila.
Podatek o Pahorjevi nominaciji se je lani v javnosti znašel precej lahkotno, čeprav pravilnik odbora za Nobelovo nagrado to prepoveduje. Kot je povedala svetovalka na SAZU Špela Truden, morajo imena, vključno z nominacijami prejšnjih let, ostati skrita. Zato SAZU tudi letos ne more razkriti, koga bodo predlagali, ker bi s tem diskreditirali sebe in svoje predloge.
A radovednost vseeno ostaja, sploh glede na ugibanja, da se slovenski predlagatelji ne morejo uskladiti. Predsednik Društva slovenskih pisateljev Milan Jesih se enako kot SAZU drži skrivne diplomacije in se strinja, da se o tem ne bi smelo govoriti. Priznava pa, da včasih kakšen podatek uide v javnost. Tako lahko sam potrdi le, da je društvo določen predlog podprlo, glede izbire nagrajenca pa pravi: »Po mojem izbira ni v vlogi predlagateljev, temveč precej višje politike, kot si mislimo.«
Še najbolj zgovoren je podpredsednik društva PEN Tone Peršak, ki priznava, da je bil Boris Pahor že več let zapovrstjo med predlaganimi s strani PEN. »Res pa je, da so nekateri predlagali tudi druge kandidate. Kolikor mi je znano, se je govorilo o Dragu Jančarju in Danetu Zajcu, ali so predlogi šli naprej, pa ne vem.« Peršak meni, da bi imeli slovenski literati za nagrado več možnosti, če bi se predlagatelji poenotili. Vendar v nekaterih primerih mnenja, kdo bi si nagrado zaslužil, niso usklajena. Kot opozarja Peršak, je zelo malo verjetnosti, da bi kdo od predlaganih lahko dobil nagrado, če je kandidatov več: »Skoraj vsa leta je iz Slovenije prihajalo več predlogov. To pa je slabo, ker ustvari napačen vtis - če se že sami med sabo ne moremo dogovoriti, kako naj bi potem drugi sodili o kakovosti naših avtorjev?«
Kateri so kandidati in kako jih švedski odbor za Nobelovo nagrado ocenjuje, je skoraj nemogoče izvedeti. Pravilnik sklada namreč določa, da je gradivo, v katerem je ocena in odločitev o dodelitvi posamezne nagrade, zaupno. Dostop do njega je mogoč le za namene raziskav intelektualne zgodovine. Pa še to komaj 50 let po podelitvi posamezne nagrade.